Novice
Prilagodite izpis
-
Kako so re拧ili populacijo evrazijskega risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred ponovnim izumrtjem
Kako re拧iti populacijo evrazijskega risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred ponovnim izumrtjem? S tem izzivov se je uspe拧no soo膷il projekt LIFE Lynx, v katerem je kot partnerica sodelovala Biotehni拧ka fakulteta UL. Pred za膷etkom izvajanja projekta je bilo v Sloveniji 20 odraslih risov, ki jih je ogro啪alo parjenje v sorodstvu. Iz Romunskih in Slova拧kih Krpatov so doselili skupno 14 啪ivali, do tega 9 v Slovenijo ter 5 na obmo膷je hrva拧kih Dinaridov. S tem so ne le re拧ili populacijo, ampak postavili tudi primer dobre prakse za vse nadaljnje poskuse ponovnega naseljevanja risa ali podobnih vrst velikih zveri v Evropi.
-
Preoblikovanje odpadne hrane v trajnostne izbolj拧evalce tal
Odpadna hrana predstavlja velik izziv sodobnega 膷asa. Kako jo zmanj拧ati in koristno uporabiti? S tem izzivom se bodo soo膷ili partnerji na projektu Waste4Soil. V 啪ivih laboratorijih bodo iskali nove tehnolo拧ke re拧itve in produkte za zmanj拧evanje koli膷ine odpadne hrane z recikla啪o le-te v izbolj拧evalce tal.
-
LANDLABS - Krajinski laboratoriji: oblikovalske strategije za trajnostne in lepe krajine antropocena
Kako je mogo膷e odlagali拧膷a odpadkov, rudarska obmo膷ja ali koridorje prometne infrastrukture, ki so del na拧e urbane krajine, preoblikovati v trajnostne in lepe kraje? Kako je v njih mogo膷e vzpostaviti sobivanje ljudi, 啪ivali, rastlin, voda, tal in tehni膷nih prvin? Tem vpra拧anjem se bo posvetil LANDLABS, doktorski 拧tudijski projekt na podro膷ju umetnosti, ki je aprila 2024 uspe拧no pridobil sredstva na razpisu Marie Sklodowska-Curie mre啪e doktorskega 拧tudija.
-
BF UL prejemnica koordinatorskega projekta MSCA Mre啪e doktorskega 拧tudija
Biotehni拧ka fakulteta Univerze v Ljubljani je prejemnica presti啪nega projekta razpisa Marie Sk艂odowska-Curie Actions Mre啪e doktorskega 拧tudija. Oddelek za agronomijo BF UL bo v naslednjih 拧tirih letih koordiniral projekt z naslovom ViroiDoc - Napredne raziskave patogeneze in nadzora viroidov za trajnostno kmetijstvo v vrednosti 2,5 milijona evrov. Nosilci projekta so prof. dr. Nata拧a 艩tajner, doc. dr. Sabina Berne in prof. dr. Jernej Jak拧e.
-
Kako se divje 啪ivali odzivajo na ljudi v njihovem okolju?
Razumevanje odzivov 啪ivali na ljudi postaja vse pomembnej拧e zaradi nara拧膷ajo膷ih motenj, kot so turizem, rekreacija, vo啪nja v naravnem okolju in izkori拧膷anje naravnih virov. Zato so raziskovalci iz vsega sveta zdru啪ili svoje podatke in ugotavljali, kako se divje 啪ivali odzivajo na ljudi v svojem okolju. Rezultati so pokazali na velike razlike med razli膷nimi 啪ivalskimi vrstami, kot najbolj ob膷utljive na ljudi pa so izkazale velike zveri. Del raziskave je potekal tudi v Sloveniji, kjer so raziskovalci iz Biotehni拧ke UL in Zavoda za gozdove Slovenije najve膷ji odziv opazili pri medvedu. Raziskovalci upajo, da bo novo znanje olaj拧alo sobivanje ljudi in 啪ivali ter omogo膷ilo bolj u膷inkovito bla啪enje negativnih posledic rekreacije in druge 膷lovekove dejavnosti v naravi.
-
Slovensko prehransko dru拧tvo in UL BF vabita na dogodek celostne preventivne obravnave zdravja 拧tudenta
艩tudentska sekcija Slovenskega prehranskega dru拧tva in Skupina za humano prehrano Biotehni拧ke fakultete Univerze v Ljubljani vabita na dogodek celostne preventivne obravnave zdravja 拧tudentk in 拧tudentov. Na dogodku, ki bo 3. aprila 2024 ob 16.00 v prostorih dekanata Biotehni拧ke fakultete Univerze v Ljubljani (Jamnikarjeva 101), bodo strokovnjakinje in strokovnjaki predstavili 拧tiri temelje preventive 鈥� du拧evno zdravje, telesna dejavnost, prehrana in preventivni zdravstveni pregledi.
-
Raziskovalca Univerze v Ljubljani nepri膷akovano odkrila nov na膷in prehranjevanja hijen v Afriki
Lisaste hijene so druga najve膷ja vrsta velikih zveri v Afriki. Ljudje jih ve膷inoma poznajo kot mrhovinarje, 膷eprav so v resnici tudi uspe拧ni lovci na antilope, zebre in druge afri拧ke kopitarje. O njihovem prehranjevanju z manj拧im plenom je bilo do sedaj znanega le malo. Raziskovalca iz Univerze v Ljubljani sta v Namibiji odkrila nenavaden in doslej 拧e neznan na膷in prehranjevanja tamkaj拧njih hijen 鈥� s pticami pevkami.
-
Dr. Nina Vesel prejela presti啪no podoktorsko 拧tipendijo EMBO
Dr. Nina Vesel z Biotehni拧ke fakultete Univerze v Ljubljani je prejemnica presti啪ne podoktorske 拧tipendije EMBO (European Molecular Biology Organization), ki je namenjena podpori mobilnosti podoktorskih raziskovalcev v Evropi in po svetu. To je velik uspeh tako za raziskovalko kot Biotehni拧ko fakulteto UL, ki ji je uspelo privabiti nazaj odli膷no raziskovalko.
-
BFestival 2024: Najve膷ji raziskovalni festival Biotehni拧ke fakultete UL
Biotehni拧ka fakulteta UL (UL BF) tudi letos organizira najve膷ji raziskovalni festival BFestival, tokrat pod naslovom Bioznanost in podnebne spremembe. Na dogodku bodo predstavljeni izbrani dose啪ki raziskovalk in raziskalcev UL BF, ki obravnavajo razli膷ne vidike vpliva podnebnih sprememb na biolo拧ke sisteme, prilagajanje upravljanja naravnih virov in obvladovanje tveganj, ki jih spro啪ajo podnebne spremembe ter gospodarske in socialne vidike spremenjenih razmer. Dogodek bo 15. februarja 2024 na UL BF.
-
Univerza v Ljubljani na 膷elu slovenskega konzorcija na dobri poti do ustanovitve centra odli膷nosti Zelena dedi拧膷inska znanost (GREENHER)
Evropska unija je v prvi stopnji ocenjevanja potrdila projekt ustanovitve Centra odli膷nosti Zelena dedi拧膷inska znanost (GreenHer) s sede啪em na Univerzi v Ljubljani. V dvostopenjskem procesu je v naslednji korak uvr拧膷enih pribli啪no 40 projektov iz dr啪av srednje in vzhodne Evrope. V teh dr啪avah v okviru programa 艩iritev (oz. 禄Widening芦) EU spodbuja razvoj odli膷ne znanosti. V novem Centru bodo vzpostavljene vse mo啪nosti, da za啪ivi interdisciplinarna skupnost raziskovalcev, od arheologov do kemijskih in啪enirjev, od ra膷unalni拧kih strokovnjakov do konservatorjev-restavratorjev, ki bodo razvijali nova znanja na podro膷ju razumevanja in upravljanja s kulturno dedi拧膷ino. Projekt razvoja Centra odli膷nosti vodi prof. dr. Matija Strli膷 z Univerze v Ljubljani.
-
Odziv Biotehni拧ke fakultete UL v zvezi s polemiko odlova nutrij
V preteklih dneh je bila v medijih ve膷krat izpostavljena strokovna 拧tudija, ki so jo na podlagi javnega naro膷ila pred 拧tirimi leti pripravili sodelavci Biotehni拧ke fakultete Univerze v Ljubljani. Biotehni拧ka fakulteta Univerze v Ljubljani je vodilna izobra啪evalna, znanstveno-raziskovalna in strokovna institucija s podro膷ja ved o 啪ivljenju, biogospodarstva in varstva okolja v Sloveniji. Med drugim znanstveno-raziskovalno in strokovno delo Biotehni拧ke fakultete Univerze v Ljubljani obsega tudi podro膷je upravljanja s prosto啪ive膷imi vrstami, tudi tujerodnimi, lovnimi in za拧膷itenimi. S tem se ukvarjajo predvsem sodelavci Oddelka za biologijo in Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Med vodilnimi raziskovalci s tega podro膷ja je tudi dr. Hubert Poto膷nik, avtor 拧tudije, ki je trenutno 拧e posebej aktualna in je bila splo拧ni javnosti nekorektno predstavljena. Na zavajajo膷e interpretacije in iz konteksta iztrgane vsebine se je avtor 拧tudije 啪e odzval z besedami: "izjemno nas 啪alostijo tovrstne izjave, saj bi si 啪eleli, da bi bile javne osebnosti prve, ki bi opozorile na problem pojavljanja in 拧irjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki pogosto zahteva 拧ir拧i pogled na problematiko."
-
Biotehni拧ka fakulteta skupaj s partnerji spro拧膷a potenciale evropskih pode啪elskih obmo膷ij za prehod v kro啪no biogospodarstvo
Na Biotehni拧ki fakulteti Univerze v Ljubljani poteka nov usklajevalni in podporni projekt Obzorja Evropa, ki razvija delovni okvir za uvajanje kro啪nih bio-osnovanih re拧itev manj拧ega obsega na pode啪elju. Izr. prof. dr. Luka Juvan膷i膷, vodja projekta na Biotehni拧ki fakulteti, s Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo Oddelka za zootehniko, je pojasnil: 禄Cilj projekta BioRural je nasloviti gospodarske, demografske in podnebne izzive odro膷nej拧ih pode啪elskih skupnosti s predstavitvijo kro啪nih tehnolo拧kih in organizacijskih re拧itev na razli膷nih podro膷jih biogospodarstva (kmetijstvo in prehranski sistemi, gozdno-lesna veriga, vodni sistemi, bioenergija, biomateriali).芦 Opozoril je, da se evropsko pode啪elje ne sme sprijazniti z vlogo vira surovin za biogospodarstvo, temve膷 mora okrepiti lokalne verige vrednosti, ki bodo prispevale k vi拧jemu dohodku in novim zaposlitvam na pode啪elju.
-
Z nadzorovanim poskusom prvi膷 preverjali uspe拧nost prenosa znanja v slovenskem kmetijstvu
Kmetijstvo prispeva okrog 10 odstotkov izpustov toplogrednih plinov v Evropski uniji, od tega najve膷ji dele啪 govedoreja, zato je v tem kmetijskem sektorju nujno pove膷ati izvajanje kmetijskih praks z manj拧imi izpusti.
-
Inovacija SIMBA za boj proti superbakterijam
Z inovacijo do hitrej拧ih in cenej拧ih re拧itev pri iskanju novih u膷inkovin v boju proti superbakterijam.
Nara拧膷ajo膷 pojav superbakterij, kot pravimo bakterijam odpornim proti ve膷 antibiotikom, je globalni problem zdravstva. Problem dodatno pove膷uje zdru啪evanje bakterij v biofilmih, ki jim omogo膷ajo za拧膷ito in pre啪ivetje v zelo neugodnih pogojih ter olaj拧ajo prena拧anje odpornosti. Globalni razvoj novih antibiotikov je prav zato usmerjen v delovanje na druge lastnosti bakterij, kot so npr. pripenjanje bakterij na povr拧ino, gibljivost ali interakcije med bakterijami, in ne ve膷 samo na pre啪ivetje. Za novo razvojno usmeritev je nujno potrebna nova metodologija.
