Novice
Prilagodite izpis
-
Raziskovalci UL FMF sodelovali pri prelomnem odkritju o nastanku vesolja
Prof. dr. Maru拧a Brada膷, raziskovalec dr. Nicholas Martis in doktorski 拧tudent Gregor Rihtar拧i膷, vsi s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, so sodelovali pri raziskavi, v kateri so z uporabo vesoljskega teleskopa James Webb zaznali in analizirali eno prvih galaksij v zgodnjem vesolju, imenovano Firefly Sparkle (Roj kresni膷k), ki jo opazujemo pribli啪no 600 milijonov let po Velikem poku. Odkritje predstavlja prelomnico v razumevanju zgodnjih faz nastanka vesolja.
-
Son膷iti se pod klifom je nevarno!
Zakaj je pe拧pot Piran-Fiesa pogosto zaprta? Zakaj so se v morju pojavile nove skale? Zakaj so na obali kupi kamenja? Zakaj so v Krajinskem parku Strunjan in Debeli rti膷 postavljene opozorilne table? Odgovor se skriva v sestavi slovenskih obalnih strmih klifov.
-
Prejemniki in prejemnice sredstev 5. razpisa Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani
Znani so prejemniki 5. Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani! Ocenjevalna komisija je med prijavami izbrala pet projektov, ki bodo prejeli sofinanciranje za razvoj svojih inovacij. Izbrani projekti pokrivajo razli膷na podro膷ja, od naprednih re拧itev v strojni拧tvu do inovacij v farmacevtiki, in obetajo pomemben prispevek k raziskavam ter razvoju.
-
Je bila Avstralija bolj namo膷ena kot Slovenija?
Svetovno znani visoki apnen膷asti stolpi膷i v avstralski pu拧膷avi Pinnacle Dessert so stari pribli啪no 100 tiso膷 let, Avstralija pa je bila v tistem 膷asu celo bolj namo膷ena kot Slovenija. To so z inovativno metodo ugotovili znanstveniki, med njimi prof. dr. Andrej 艩muc in doc. dr. Ale拧 艩oster z Naravoslovnotehni拧ke fakultete UL ter dr. Matej Lipar in dr. Mateja Ferk iz ZRC SAZU.
-
Slovenski osnovno拧olci brez obveznega ra膷unalni拧tva v digitalni dobi
Slovenski u膷enci dosegajo podpovpre膷ne rezultate pri ustvarjalnem mi拧ljenju v primerjavi z vrstniki iz drugih dr啪av. 膶eprav so dose啪ki slovenskih u膷encev pri matematiki in naravoslovju nadpovpre膷ni, je opazen primanjkljaj v bralni pismenosti. Dekleta so pri matematiki enako uspe拧na kot fantje, nekoliko bolj拧a pri naravoslovju in bistveno bolj拧a pri branju.
-
Predavanje Nobelovega nagrajenca prof. dr. Antona Zeilingerja na UL FMF
Nobelov nagrajenec prof. dr. Anton Zeilinger si je na Fakulteti za matematiko in fiziko UL ogledal kvantni laboratorij in pripravil predavanje z naslovom Kvantna prepletenost, osnove in eksperimenti.
-
Vlaganje v znanost nara拧膷a, klju膷en izziv ostaja prenos znanja v gospodarstvo
Ob svetovnem dnevu znanosti za razvoj in mir so tri najve膷je raziskovalne institucije v Sloveniji 鈥� Univerza v Ljubljani (UL), Institut "Jo啪ef 艩tefan" (IJS) in Kemijski in拧titut (KI) 鈥� organizirale okroglo mizo Prilo啪nosti in izzivi slovenskega raziskovalnega ekosistema: Kako do inovativne in konkuren膷ne Slovenije.
-
Popolnoma nov koncept izkori拧膷anja odpadne toplote in son膷ne energije
Raziskovalci Fakultete za strojni拧tvo UL pod vodstvom doc. dr. Primo啪a Poredo拧a so v sodelovanju z raziskovalci inovacijske ekipe ITEWA Univerze v 艩anghaju razvili nov koncept kori拧膷enja ultra-nizkotemperaturne (odpadne) toplote s hkratnim vnosom son膷ne energije in nizkotemperaturne toplote v sistem. Kot prvi na svetu so predstavili popolnoma nov koncept pridobivanja destilirane vode iz slane, nepre膷i拧膷ene vode s toplotno gnano membransko destilacijo (MD).
-
Biotehni拧ka fakulteta UL do 2,5 milijona evropskih sredstev za projekt ERA Chair - Foodomics
Biotehni拧ka fakulteta Univerze v Ljubljani (UL BF) je bila uspe拧na na razpisu evropskega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa. Pridobila je 2,5 milijona evrov za projekt ERA Chair 鈥� Chair of Metabolomic in food and nutrition (Foodomics), v okviru katerega bo vzpostavljen nov interdisciplinarni Center za metabolomiko.
-
V Sloveniji ve膷ina zaposlenih iz tretjih dr啪av s poklicno ali srednje拧olsko izobrazbo
V Bolgariji in Sloveniji je delavce iz tretjih dr啪av zaposlovalo 80 % podjetij, na Hrva拧kem in Slova拧kem dve tretjini podjetij, na Mad啪arskem pa zgolj tretjina. Najbolj izobra啪ene tuje delavce so zaposlovala podjetja v Bolgariji in na Mad啪arskem, kjer je imelo ve膷 kot 40 % tujcev univerzitetno izobrazbo. Po drugi strani je tri 膷etrtine zaposlenih tujcev v hrva拧kih podjetjih imelo osnovno拧olsko ali poklicno izobrazbo, v Sloveniji in na Slova拧kem pa je bilo tak拧nih pribli啪no 60 %.
-
Univerza v Ljubljani podelila devet Rektorjevih nagrad za izjemne ideje
Univerza v Ljubljani je v sklopu zaklju膷nega dogodka festivala UNI.MINDS, namenjenega grajenju inovacijske skupnosti v Sloveniji in 拧ir拧e, podelila Rektorjeve nagrade za najbolj拧e inovacije UL za leto 2024 v treh kategorijah. V kategoriji 拧tudenti in alumni so si nagrado prislu啪ili projekti FoodIQ, Modern Legal in Mycosurf. V kategoriji raziskovalcev in zaposlenih na Univerzi v Ljubljani so prva tri mesta zasedle inovacije MediGuide, CyberLab in 3D tisk magnetov. Med idejami za re拧evanje izzivov HUD pa so bili izbrani Greenie, Mens AI in Duhovni in拧titut.
-
Festival UNI.MINDS: Kako biotehnologija in biofarmacevtika oblikujeta prihodnost slovenskega gospodarstva
V okviru festivala UNI.MINDS, namenjenega grajenju inovacijske skupnosti v Sloveniji in 拧ir拧e, je v膷eraj na Nacionalnem in拧titutu za biologijo v Ljubljani potekal dogodek, ki je v ospredje postavil biotehnologijo in biofarmacevtiko kot strate拧ki podro膷ji za prihodnost. Dogodek je pritegnil 拧tevilne strokovnjake iz gospodarstva, akademske sfere in politike, ki so razpravljali o prilo啪nostih, izzivih in inovacijskih perspektivah.
-
Raziskovalna skupina SLOfit dobitnica Evropske nagrade za inovativno pou膷evanje in u膷enje 2024
Raziskovalna skupina SLOfit Fakultete za 拧port Univerze v Ljubljani je septembra, skupaj z Univerzo v Tartu, Univerzo v Vilni in Univerzo Vytautas Magnus za projekt Erasmus+ Enjoyable MVPA prejela Evropsko nagrado za inovativno pou膷evanje in u膷enje 2024.
-
Za膷etek Festivala znanosti in inovacij UNI.MINDS
V okviru Meseca znanosti 啪e peti膷 poteka festival UNI.MINDS, ki je namenjen spodbujanju inovacij in partnerstev med akademskim okoljem in gospodarstvom v Sloveniji in 拧ir拧i regiji. V 膷asu festivala med 14. in 22. oktobrom bodo svoja vrata odprle fakultete in podjetja, ki bodo predstavila svoje prebojne inovacije in prilo啪nosti za povezovanje. Ob zaklju膷ku festivala bo rektor prof. dr. Gregor Majdi膷 podelil Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani.
-
Vpra拧ljivost standardiziranega testa kavitacije erozije
In啪enirji strojni拧tva se pri testiranju materialov pogosto zana拧ajo na standardizirane postopke. Ker se je v preteklosti 啪e ve膷krat izkazalo, da standardizirani test kavitacijske erozije ASTM G32 ni to膷en, so ga raziskovalci Laboratorija za vodne in turbinske stroje (LVTS) na Fakulteti za strojni拧tvo Univerze v Ljubljan vzeli pod drobnogled in odkrili njegove pomanjkljivosti.
-
Evropska no膷 raziskovalcev 2024, zdravje in UI
Umetna inteligenca (UI) je v zadnjih letih postala nepogre拧ljiv del na拧ega vsakdana, vendar njene omejitve postanejo o膷itne tam, kjer so potrebne osebne odlo膷itve in spremembe 啪ivljenjskega sloga. Na Evropski no膷i raziskovalcev 2024, ki je letos potekala na ve膷 kot 300 lokacijah po Evropi, je imela svoji stojnici tudi Medicinska fakulteta UL, aktivnosti na obeh stojnicah pa so bile posve膷ene prav tem mejam 鈥� 膷eprav lahko UI svetuje in analizira podatke, je kon膷na odgovornost za zdravo 啪ivljenje 拧e vedno v rokah posameznika.
-
Eti膷na umetna inteligenca za dostop do pravnega varstva
V zadnjem desetletju in zlasti z izbruhom pandemije COVID-19 so se sistemi spletnega re拧evanja sporov (SRS) hitro razvili, zlasti pri re拧evanju potro拧ni拧kih sporov. Ti sistemi ponujajo stro拧kovno u膷inkovito, hitrej拧o in priro膷no alternativo tradicionalnim sodnim postopkom. Vendar je vklju膷itev umetne inteligence (UI) v SRS spro啪ila precej拧nje eti膷ne pomisleke, zlasti glede dostopnosti, odgovornosti in pravi膷nosti.
-
Univerze v prihodnje 膷akajo vedno ve膷ji izzivi, povezani z raziskovalno varnostjo
Na pobudo Univerze v Ljubljani je v ponedeljek, 23. septembra 2024, na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani potekal seminar o raziskovalni varnosti v organizaciji zdru啪enja LERU, ki povezuje najuglednej拧e evropske univerze, in sedmih vodilnih srednjeevropskih univerz (zdru啪enje LERU CE7). Pribli啪no 40 udele啪encev se je seznanilo s trenutnimi dejavnostmi, potrebami in 啪eljami EU na podro膷ju raziskovalne varnosti, predvsem pri mednarodnem sodelovanju, nato pa s pristopi, ki so jih razli膷ne univerze 膷lanice LERU in LERU CE7 sprejele v smislu aktivnosti in na膷rtov.
-
Evropska no膷 raziskovalcev 2024/2025 鈥� Humanistika, to si ti!
V petek, 27. septembra 2024, bo v 23 dr啪avah potekala Evropska no膷 raziskovalcev. Letos poteka v okviru projekta Humanistika, to si ti! in v ospredje postavljal eno najbolj aktualnih, in tudi kontroverznih tem sodobnega 膷asa, umetno inteligenco (UI).
-
Dvig kakovosti 啪ivljenja na su拧nih podro膷jih s sistemom za proizvodnjo elektri膷ne energije in sladke vode
V delih sveta, kjer vse bolj primanjkuje vode, je nujno treba urediti u膷inkovite in trajnostne sisteme oskrbe z energijo in vodo. Interdisciplinarni projekt PV-W2WFresh spreminja na膷in razmi拧ljanja o son膷ni energiji in pomanjkanju vode ter je usklajen s cilji trajnostnega razvoja s spodbujanjem 膷iste energije in razpolo啪ljivosti vode v pode啪elskih in slabo oskrbovanih regijah. Vrhunska raziskava zdru啪uje tehnologijo koncentrirane fotovoltaike (CPV) z inovativnim postopkom razsoljevanja z izhlapevanjem, kar ustvarja sistem, ki ne samo, da proizvaja elektriko, ampak zagotavlja tudi stalen vir 膷iste sladke pitne vode.
