Digitalna zrelost mladih v Sloveniji
Sebastian Enrique / Unsplash
Datum objave:
Mladi največ digitalnih spretnosti pridobijo od vrstnikov, v šolah pa pogrešajo več digitalnih vsebin. Največja izziva, s katerima se soočajo v digitalnem svetu, sta digitalna nepismenost – tako njih samih kot tudi učiteljev in staršev – ter potreba po digitalnem odklopu. To je pokazala raziskava Digitalna zrelost mladih, ki sta jo izvedli Fakulteta za družbene vede in Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Čeprav je bilo v preteklosti že izvedenih več raziskav o vedenju mladih na spletu in uporabi družbenih omrežij, še vedno ne razumemo v celoti njihovih digitalnih izkušenj in družbenih potreb. Mladi, vključeni v raziskavo, so bili stari med 16 in 24 let in predstavljajo posebej zahtevno skupino – v tej starosti namreč že zapuščajo obvezno izobraževanje in prehajajo v raznolike srednješolske in visokošolske sisteme, v katerih je težko enotno razumeti njihove družbene potrebe za avtonomno vključevanje v digitalno družbo.
Ker se mladi v digitalnem okolju ne le zabavajo, igrajo in družijo, temveč tudi ustvarjajo, učijo in informirajo, je pomembno, da prepoznamo njihove potrebe v heterogenem spektru digitalnih aktivnosti. Hkrati moramo nasloviti tudi primanjkljaje in pomanjkljivosti, ki jih ovirajo pri samozavestnem soočanju z izzivi sodobne družbe. Raziskovalni projekt s pomočjo mešanega raziskovalnega načrta preučuje digitalne neenakosti skozi fenomen digitalne zrelosti. Ta vključuje različne vidike razumevanja in uporabe digitalnih tehnologij, sposobnost obvladovanja digitalnih izzivov ter zmožnost vzpostavljanja družbeno odgovornih interakcij z drugimi.
Kakšne so glavne ugotovitve?
-
Najpomembnejši vir digitalnih spretnosti mladih so vrstniki
Ena od ugotovitev, pridobljenih s pomočjo poglobljenih pogovorov s ciljnimi skupinami mladih, kaže, da so starši sicer začetni vir digitalnih znanj, vendar so vrstniki ključni za razvoj digitalnih kompetenc. Mladi svoje digitalne spretnosti pogosto razvijajo samoiniciativno in spontano. Nekateri omenjajo tudi priročnike, najpogosteje pa nove informacije pridobijo s pomočjo prijateljev, predvsem prek znanih platform, kot sta YouTube in Instagram.
Kar zadeva pridobivanje digitalnih kompetenc v preteklosti, izpostavljajo pomanjkanje osredotočenih vsebin v šolah – predvsem o varni uporabi digitalnih platform (npr. spletno bančništvo, varno brskanje po spletu) ter presojanju verodostojnosti virov in preverjanju zanesljivosti informacij.
-
75 % študentov v osnovni in srednji šoli pogreša naprednejše digitalno opismenjevanje
Eden izmed temeljnih vidikov digitalne zrelosti, ki smo jo v projektu merili s spletno anketo na večjem vzorcu dijakov, študentov in zaposlenih mladih, so možnosti za izobraževanje na področju digitalne pismenosti. Pri naprednejših znanjih udeleženci izpostavljajo pomembno vlogo šol in drugih izobraževalnih prostorov – kar 75 % študentk in študentov meni, da so v osnovni in srednji šoli pogrešali več tovrstnih vsebin.
Pogost vir digitalnega znanja predstavljajo tudi spletne platforme in orodja umetne inteligence, kot je ChatGPT. Več kot 90 % dijakov in študentov navaja, da so jih že uporabljali, pri čemer obenem izražajo tako navdušenje kot tudi zaskrbljenost glede pojava umetne inteligence.
-
Nepismenost in potreba po digitalnem odklopu – ključna digitalna izziva mladih
Mladi obenem izpostavljajo potrebo po aktualizaciji izobraževanj, v katerih bi sedanje omejitve nadomeščalo boljše razumevanje tehnoloških in uporabniških zmogljivosti orodij. Pri tem zagovarjajo nujo po nadgrajevanju tako lastnih kompetenc kot tudi kompetenc učiteljev in staršev. Prav (ne)pismenost namreč izpostavljajo kot enega od ključnih digitalnih izzivov. Ali kot je to nazorno izrazila ena od sodelujočih v raziskavi:
»Tehnologija – na tem se gradi svet naprej in ne morejo zdaj od nas pričakovati, da bomo kakor so bili oni pred petdesetimi leti, ko niso imeli telefona pa teh stvari. Ampak, kar je bilo njim zanimivo, nam več ni.« (dijakinja)
Mladi rabo digitalnih tehnologij razumejo predvsem kot družbeno nujo: ko so odklopljeni, med njimi prevladuje strah pred izključenostjo iz družbenega življenja. Kljub temu se tudi sami že poslužujejo strategij umikanja od digitalnega sveta, tako da se odklopijo od izbranih aplikacij ali digitalne medije zamenjajo za njihove analogne različice.
O projektu
CRP Digitalna zrelost mladih: družbene potrebe in neformalno izobraževanje mladih v digitalni dobi (V5-2329 (B)) poteka v okviru Enote za medijske študije in digitalno kulturo na Centru za proučevanje kulture in religije Fakultete za družbene vede ter na Oddelku za temeljni pedagoški študij Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.
Rezultate in novice spremljajte na blogu: