Kako nastaja novo znanje, kdo ga ustvarja in kako ga prenašamo na nove generacije raziskovalcev?

Sandra Seitamaa / Unsplash
Datum objave:
Ključno vlogo pri produkciji znanja igrajo odnosi med doktorskimi študenti in njihovimi mentorji. To posebno obliko znanstvenega sodelovanja preučujejo na Centru za metodologijo in informatiko, UL FDV. Kot ugotavljajo, k uspešnemu prenosu znanja ne prispeva le motivacija mentorirancev ampak tudi kakovost mentorstva. Pri uspešnem zaključku doktorata pa pripomore, da ima študent več kot enega mentorja.
Pomemben je partnerski odnos med doktorskimi študenti in mentorji
K učinkovitemu prenosu znanja prispevajo predvsem “mentorski odnosi, za katere je značilen partnerski odnos, medsebojno zaupanje, spoštovanje, poslušanje in aktivno sodelovanje, kar vključuje možnosti za poglobljene razprave in viharjenje idej, sodelovanje v slovenskih in mednarodnih raziskovalnih projektih, udeležbo na konferencah in pri neformalnih druženjih raziskovalcev,” poudarja vodja raziskovalnega projekta Mentorski odnos v kontekstu znanstvenega sodelovanja in produkcije znanja, izredni profesor dr. Luka Kronegger.
Ena izmed ključnih ugotovitev kaže na prednosti za kandidate, ki k doktorskemu študiju pristopajo prek razpisov za mlade raziskovalce. Kot pojasnjuje docentka dr. Sara Atanasova, so v primerjavi z doktorskimi študenti, zaposlenimi na projektih, ali zunanjimi doktorskimi kandidati, ki profesionalno niso vpeti v akademsko okolje, mladi raziskovalci v večji meri deležni različnih načinov prenosa znanja, kar vodi v širši nabor pridobljenih veščin v času študija. Podatke so v poglobljenih intervjujih posredovali raziskovalci s področij naravoslovja in matematike, tehnike in tehnologije, medicine, biotehnologije, družboslovja in humanistike, ki prihajajo z Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, Univerze na Primorskem, Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici, Univerze v Novi Gorici in Alma Mater Europaea.
Vsak četrti doktorand z mentorjem sodeluje že pred začetkom doktorskega študija
Docent dr. Marjan Cugmas ugotavlja, da četrtina mentorjev in mentorirancev sodeluje že pred pričetkom doktorskega študija, pri čemer pa je v porastu trend prekinitev sodelovanj med mentorji in mentoriranci po koncu doktorskega študija. Sodelovanja med mentorji in somentorji doktorskih kandidatov se po zaključku skupnih mentorskih procesov običajno ne nadaljujejo, čeprav je večina mentorjev in somentorjev praviloma že sodelovala pred pričetkom somentoriranja skupnih kandidatov. Kaže torej, da somentoriranje doktorskih študentov ne prispeva k povezovanju raziskovalcev (mentorjev), da pa se mentorji raje poslužujejo somentoriranja s kolegi, s katerimi so že znanstveno sodelovali.
Somentorstvo prispeva k uspešnosti doktorskega študija
Somentoriranje, torej kadar imajo doktorski kandidati več kot enega mentorja, pozitivno vpliva na izide doktorskega študija. K zadovoljstvu z mentorskimi odnosi in programom doktorskega študija pomembno prispeva psihološka prožnost oziroma zmožnost spoprijemanja s spremembami in uspešno soočanje s stresom, neuspehom in ovirami pri delu. Poleg tega so doktorski kandidati, ki se čutijo močneje vpete v svoje raziskovalne skupine, v anketi ocenili, da so med študijem pridobili več veščin kakor ostali. Na pozitiven odnos do objavljanja znanstvenih rezultatov vplivajo tudi notranji motivi kandidatov za vpis na doktorski študij, kot je na primer velik interes za raziskovanje ali poglabljanje znanja.
Ugotovitve so pomembne tako za mentorje kot za oblikovalce politik in ustanove, ki se ukvarjajo z visokim šolstvom in znanostjo. Rezultati bodo raziskovalci predstavili na strokovnem posvetu v četrtek, 11. septembra, ob 10. uri v Računalniškem muzeju v Ljubljani.
Udeležba na dogodku je brezplačna, vendar vas zaradi lažjega načrtovanja prosimo za prijavo:
Več o projektu in strokovnem posvetu:
Vodja projekta: izr. prof. dr. Luka Kronegger
-šٲ: luka.kronegger@fdv.uni-lj.si
Doc. dr. Sara Atanasova
-šٲ: sara.atanasova@fdv.uni-lj.si
Doc. dr. Marjan Cugmas
-šٲ: marjan.cugmas@fdv.uni-lj.si
Center za metodologijo in informatiko (CMI) je bil ustanovljen leta 1992 in združuje raziskovalni področji metodologije družboslovnega raziskovanja in družboslovne informatike. CMI je na področju razvoja metod in orodij za analizo omrežij v svetovnem vrhu z vidika raziskovalnih dosežkov. Člani centra tesno sodelujejo s številnimi domačimi in tujimi institucijami in se aktivno prijavljajo ter sodelujejo v mednarodnih projektih.