麻豆国产

Pomemben je partnerski odnos med doktorskimi 拧tudenti in mentorji

K u膷inkovitemu prenosu znanja prispevajo predvsem 鈥渕entorski odnosi, za katere je zna膷ilen partnerski odnos, medsebojno zaupanje, spo拧tovanje, poslu拧anje in aktivno sodelovanje, kar vklju膷uje mo啪nosti za poglobljene razprave in viharjenje idej, sodelovanje v slovenskih in mednarodnih raziskovalnih projektih, udele啪bo na konferencah in pri neformalnih dru啪enjih raziskovalcev,鈥� poudarja vodja raziskovalnega projekta Mentorski odnos v kontekstu znanstvenega sodelovanja in produkcije znanja, izredni profesor dr. Luka Kronegger.

Ena izmed klju膷nih ugotovitev ka啪e na prednosti za kandidate, ki k doktorskemu 拧tudiju pristopajo prek razpisov za mlade raziskovalce. Kot pojasnjuje docentka dr. Sara Atanasova, so v primerjavi z doktorskimi 拧tudenti, zaposlenimi na projektih, ali zunanjimi doktorskimi kandidati, ki profesionalno niso vpeti v akademsko okolje, mladi raziskovalci v ve膷ji meri dele啪ni razli膷nih na膷inov prenosa znanja, kar vodi v 拧ir拧i nabor pridobljenih ve拧膷in v 膷asu 拧tudija. Podatke so v poglobljenih intervjujih posredovali raziskovalci s podro膷ij naravoslovja in matematike, tehnike in tehnologije, medicine, biotehnologije, dru啪boslovja in humanistike, ki prihajajo z Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Mednarodne podiplomske 拧ole Jo啪efa Stefana, Univerze na Primorskem, Fakultete za uporabne dru啪bene 拧tudije v Novi Gorici, Univerze v Novi Gorici in Alma Mater Europaea.

Vsak 膷etrti doktorand z mentorjem sodeluje 啪e pred za膷etkom doktorskega 拧tudija

Docent dr. Marjan Cugmas ugotavlja, da 膷etrtina mentorjev in mentorirancev sodeluje 啪e pred pri膷etkom doktorskega 拧tudija, pri 膷emer pa je v porastu trend prekinitev sodelovanj med mentorji in mentoriranci po koncu doktorskega 拧tudija. Sodelovanja med mentorji in somentorji doktorskih kandidatov se po zaklju膷ku skupnih mentorskih procesov obi膷ajno ne nadaljujejo, 膷eprav je ve膷ina mentorjev in somentorjev praviloma 啪e sodelovala pred pri膷etkom somentoriranja skupnih kandidatov. Ka啪e torej, da somentoriranje doktorskih 拧tudentov ne prispeva k povezovanju raziskovalcev (mentorjev), da pa se mentorji raje poslu啪ujejo somentoriranja s kolegi, s katerimi so 啪e znanstveno sodelovali.

Somentorstvo prispeva k uspe拧nosti doktorskega 拧tudija

Somentoriranje, torej kadar imajo doktorski kandidati ve膷 kot enega mentorja, pozitivno vpliva na izide doktorskega 拧tudija. K zadovoljstvu z mentorskimi odnosi in programom doktorskega 拧tudija pomembno prispeva psiholo拧ka pro啪nost oziroma zmo啪nost spoprijemanja s spremembami in uspe拧no soo膷anje s stresom, neuspehom in ovirami pri delu. Poleg tega so doktorski kandidati, ki se 膷utijo mo膷neje vpete v svoje raziskovalne skupine, v anketi ocenili, da so med 拧tudijem pridobili ve膷 ve拧膷in kakor ostali. Na pozitiven odnos do objavljanja znanstvenih rezultatov vplivajo tudi notranji motivi kandidatov za vpis na doktorski 拧tudij, kot je na primer velik interes za raziskovanje ali poglabljanje znanja.

Ugotovitve so pomembne tako za mentorje kot za oblikovalce politik in ustanove, ki se ukvarjajo z visokim 拧olstvom in znanostjo. Rezultati bodo raziskovalci predstavili na strokovnem posvetu v 膷etrtek, 11. septembra, ob 10. uri v Ra膷unalni拧kem muzeju v Ljubljani.

Udele啪ba na dogodku je brezpla膷na, vendar vas zaradi la啪jega na膷rtovanja prosimo za prijavo:
Ve膷 o projektu in strokovnem posvetu:

Vodja projekta: izr. prof. dr. Luka Kronegger
贰-辫辞拧迟补: luka.kronegger@fdv.uni-lj.si

Doc. dr. Sara Atanasova
贰-辫辞拧迟补: sara.atanasova@fdv.uni-lj.si

Doc. dr. Marjan Cugmas
贰-辫辞拧迟补: marjan.cugmas@fdv.uni-lj.si

Center za metodologijo in informatiko (CMI) je bil ustanovljen leta 1992 in zdru啪uje raziskovalni podro膷ji metodologije dru啪boslovnega raziskovanja in dru啪boslovne informatike. CMI je na podro膷ju razvoja metod in orodij za analizo omre啪ij  v svetovnem vrhu z vidika raziskovalnih dose啪kov. 膶lani centra tesno sodelujejo s 拧tevilnimi doma膷imi in tujimi institucijami in se aktivno prijavljajo ter sodelujejo v mednarodnih projektih.