Čeprav je dobra polovica mladih zadovoljna z življenjem, svoje telesno in duševno zdravje pa ocenjuje kot dobro, obstajajo pomembne izjeme. Vsak peti mladi človek svoje duševno zdravje ocenjuje kot (zelo) slabo, tretjina pa jih poroča o pomanjkanju motivacije ali občutka vključenosti v vsakdan.

To je pokazala raziskava, ki jo je Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani izvedla med junijem in septembrom 2024 s spletno anketo. V njej je sodelovalo 1059 mladih, starih od 16 do 24 let, iz vseh slovenskih regij. V osnovnem vzorcu je bilo 68 % žensk in 32 % moških; 59 % anketirancev je bilo starih 16–18 let, 20 % 19–21 let in 21 % 22–24 let. Pri analizah so uporabili uteževanje po spolu in starosti, da bi bili rezultati bolj primerljivi s strukturo populacije mladih v Sloveniji.

V raziskavi se jasno kaže preplet osebnih in družbenih bremen. Udeležence najpogosteje obremenjujejo gospodarske krize (55 %), omejevanje osebne svobode (53 %), revščina (50 %) in družbene neenakosti (47 %). Te skrbi se prepletajo z osebnimi težavami – od pomanjkanja stanovanj (62 %) do negotovosti glede zaposlitve (54 %) in izobraževanja (51 %) – ter ustvarjajo občutek večplastne negotovosti, ki močno vpliva na duševno zdravje mladih v Sloveniji. Takšne obremenitve niso osebna odgovornost mladih, temveč odraz družbenih in političnih odločitev, ki jih mladi sami niso soustvarjali, a jih močno občutijo.

Tvegana vedenja in življenjski slog

Določena vedenja, kot so občasno tvegano pitje alkohola, uporaba psihoaktivnih substanc ali pomanjkanje spanja, so v obdobju mladosti lahko del eksperimentiranja in iskanja meja, kar je razvojno razumljivo. Hkrati pa so takšni neustrezni vzorci samoregulacije lahko tudi odziv na občutek preobremenjenosti, stresa ali pritiska.

V zadnjem mesecu je 44 % udeležencev vsaj enkrat tvegano uživalo alkohol (pet ali več pijač za moške oziroma štiri ali več za ženske ob eni priložnosti). 45 % mladih spi premalo glede na starostna priporočila, pri čemer ima 33 % težave s spanjem.

Tudi samoiniciativna uporaba zdravil in povečana digitalna izpostavljenost kažeta, da mnogi mladi skušajo sami uravnavati svoje počutje. 16 % sodelujočih je že samoiniciativno uporabilo zdravila brez recepta z namenom izboljšanja počutja. 23 % udeležencev presega prag za prekomerno rabo digitalnih vsebin, kar pomeni, da uporaba interneta ali digitalnih medijev že povzroča težave v vsakdanjem življenju (npr. vpliv na šolske obveznosti, odnose ali razpoloženje), dodatnih 24 % pa kaže povečano tveganje za razvoj zasvojenosti. Ti mladi že kažejo vzorce vedenja, značilne za zasvojenost – izgubo nadzora, prisilno uporabo in zanemarjanje drugih dejavnosti.

Obremenjujoče izkušnje v otroštvu

V otroštvu se oblikujejo temelji občutka varnosti, pripadnosti in zaupanja – ali pa, nasprotno, občutki ogroženosti in nezaupanja. Več kot desetina udeležencev poroča, da je v otroštvu ali adolescenci doživela štiri ali več izrazito obremenjujočih izkušenj.

O spolni zlorabi poroča 17 % mladih, 19 % jih živi z odraslim članom gospodinjstva z duševno motnjo, 63 % je bilo večkrat (vsaj 2–5-krat) izpostavljenih fizičnemu ali čustvenemu nadlegovanju s strani vrstnikov, 32 % pa je bilo deležnih dolgotrajnih družinskih konfliktov. Takšne izkušnje niso le del preteklosti – dolgoročno vplivajo na samopodobo, odnose in načine soočanja s stiskami.

Negotovost, tesnoba in stiske – sestavni del odraščanja, a tudi opozorilo

Stisk mladih ne smemo podcenjevati, temveč je pomembno razlikovati med začasnimi težavami, pri katerih zadošča podpora bližnjih (vrstnikov, družine, šole in širše podporne mreže), ter hujšimi oblikami težav ali motenj, ki zahtevajo strokovno pomoč in morda klinično zdravljenje. Iskanje strokovne pomoči ne pomeni šibkosti, temveč dejanje odgovornosti in skrbi zase. Če pa stiske mladih obravnavamo zgolj skozi diagnoze ali moraliziranje, spregledamo bistveno: pogosto so te stiske odziv na širše družbene in sistemske pritiske.

Raziskava je del projekta .

  • ARIS (si)