麻豆国产

膶eprav je dobra polovica mladih zadovoljna z 啪ivljenjem, svoje telesno in du拧evno zdravje pa ocenjuje kot dobro, obstajajo pomembne izjeme. Vsak peti mladi 膷lovek svoje du拧evno zdravje ocenjuje kot (zelo) slabo, tretjina pa jih poro膷a o pomanjkanju motivacije ali ob膷utka vklju膷enosti v vsakdan.

To je pokazala raziskava, ki jo je Fakulteta za dru啪bene vede Univerze v Ljubljani izvedla med junijem in septembrom 2024 s spletno anketo. V njej je sodelovalo 1059 mladih, starih od 16 do 24 let, iz vseh slovenskih regij. V osnovnem vzorcu je bilo 68 % 啪ensk in 32 % mo拧kih; 59 % anketirancev je bilo starih 16鈥�18 let, 20 % 19鈥�21 let in 21 % 22鈥�24 let. Pri analizah so uporabili ute啪evanje po spolu in starosti, da bi bili rezultati bolj primerljivi s strukturo populacije mladih v Sloveniji.

V raziskavi se jasno ka啪e preplet osebnih in dru啪benih bremen. Udele啪ence najpogosteje obremenjujejo gospodarske krize (55 %), omejevanje osebne svobode (53 %), rev拧膷ina (50 %) in dru啪bene neenakosti (47 %). Te skrbi se prepletajo z osebnimi te啪avami 鈥� od pomanjkanja stanovanj (62 %) do negotovosti glede zaposlitve (54 %) in izobra啪evanja (51 %) 鈥� ter ustvarjajo ob膷utek ve膷plastne negotovosti, ki mo膷no vpliva na du拧evno zdravje mladih v Sloveniji. Tak拧ne obremenitve niso osebna odgovornost mladih, temve膷 odraz dru啪benih in politi膷nih odlo膷itev, ki jih mladi sami niso soustvarjali, a jih mo膷no ob膷utijo.

Tvegana vedenja in 啪ivljenjski slog

Dolo膷ena vedenja, kot so ob膷asno tvegano pitje alkohola, uporaba psihoaktivnih substanc ali pomanjkanje spanja, so v obdobju mladosti lahko del eksperimentiranja in iskanja meja, kar je razvojno razumljivo. Hkrati pa so tak拧ni neustrezni vzorci samoregulacije lahko tudi odziv na ob膷utek preobremenjenosti, stresa ali pritiska.

V zadnjem mesecu je 44 % udele啪encev vsaj enkrat tvegano u啪ivalo alkohol (pet ali ve膷 pija膷 za mo拧ke oziroma 拧tiri ali ve膷 za 啪enske ob eni prilo啪nosti). 45 % mladih spi premalo glede na starostna priporo膷ila, pri 膷emer ima 33 % te啪ave s spanjem.

Tudi samoiniciativna uporaba zdravil in pove膷ana digitalna izpostavljenost ka啪eta, da mnogi mladi sku拧ajo sami uravnavati svoje po膷utje. 16 % sodelujo膷ih je 啪e samoiniciativno uporabilo zdravila brez recepta z namenom izbolj拧anja po膷utja. 23 % udele啪encev presega prag za prekomerno rabo digitalnih vsebin, kar pomeni, da uporaba interneta ali digitalnih medijev 啪e povzro膷a te啪ave v vsakdanjem 啪ivljenju (npr. vpliv na 拧olske obveznosti, odnose ali razpolo啪enje), dodatnih 24 % pa ka啪e pove膷ano tveganje za razvoj zasvojenosti. Ti mladi 啪e ka啪ejo vzorce vedenja, zna膷ilne za zasvojenost 鈥� izgubo nadzora, prisilno uporabo in zanemarjanje drugih dejavnosti.

Obremenjujo膷e izku拧nje v otro拧tvu

V otro拧tvu se oblikujejo temelji ob膷utka varnosti, pripadnosti in zaupanja 鈥� ali pa, nasprotno, ob膷utki ogro啪enosti in nezaupanja. Ve膷 kot desetina udele啪encev poro膷a, da je v otro拧tvu ali adolescenci do啪ivela 拧tiri ali ve膷 izrazito obremenjujo膷ih izku拧enj.

O spolni zlorabi poro膷a 17 % mladih, 19 % jih 啪ivi z odraslim 膷lanom gospodinjstva z du拧evno motnjo, 63 % je bilo ve膷krat (vsaj 2鈥�5-krat) izpostavljenih fizi膷nemu ali 膷ustvenemu nadlegovanju s strani vrstnikov, 32 % pa je bilo dele啪nih dolgotrajnih dru啪inskih konfliktov. Tak拧ne izku拧nje niso le del preteklosti 鈥� dolgoro膷no vplivajo na samopodobo, odnose in na膷ine soo膷anja s stiskami.

Negotovost, tesnoba in stiske 鈥� sestavni del odra拧膷anja, a tudi opozorilo

Stisk mladih ne smemo podcenjevati, temve膷 je pomembno razlikovati med za膷asnimi te啪avami, pri katerih zado拧膷a podpora bli啪njih (vrstnikov, dru啪ine, 拧ole in 拧ir拧e podporne mre啪e), ter huj拧imi oblikami te啪av ali motenj, ki zahtevajo strokovno pomo膷 in morda klini膷no zdravljenje. Iskanje strokovne pomo膷i ne pomeni 拧ibkosti, temve膷 dejanje odgovornosti in skrbi zase. 膶e pa stiske mladih obravnavamo zgolj skozi diagnoze ali moraliziranje, spregledamo bistveno: pogosto so te stiske odziv na 拧ir拧e dru啪bene in sistemske pritiske.

Raziskava je del projekta .