麻豆国产

Na拧o zgodbo za膷enjamo ni啪je na izobra啪evalni vertikali, kjer se je u膷iteljica, ra膷unalni膷arka, odlo膷ila, da bo zasnovala izobra啪evanje o umetni inteligenci kar skupaj z umetno inteligenco. V prispevku izvemo, kako je ChatGPT pomagal sestaviti u膷ne vsebine za osnovno拧olce. U膷iteljica je ugotovila, da algoritmi dobro obvladajo strukturo u膷nih na膷rtov, a pogosto zgre拧ijo bistvo standardov. Razberemo lahko pomembno lekcijo, da 膷love拧ki nadzor pri uporabo UI ni le potreben, ampak je tudi klju膷ni del u膷nega procesa.

S podobno izku拧njo se predstavi 拧olski okoli拧 v ameri拧ki Virginiji, kjer so pri膷eli s sistemati膷nim uspobljanjem u膷iteljev za uporabo umetne inteligence. Prispevek poka啪e, da se izobra啪evanje o UI 拧iri hitro. U膷itelji se ne samo seznanjajo z orodji, temve膷 razvijajo temeljne ve拧膷ine sodobnega pou膷evanja (komunikacija, sodelovanje, ustvarjalnost, kriti膷no mi拧ljenje ter dru啪bena odgovornost).

Tudi raziskovalci na razli膷nih ameri拧kih institucijah ugotavljajo, da lahko lahko postanejo mentorji. V prispevku se klepetalniki uporabljajo za podporo u膷iteljem za膷etnikom pri diferenciaciji pouka in oblikovanju u膷nih ciljev. Tak拧nih u膷iteljev je veliko, podporni center pa nima kapacitet, ki bi omogo膷ale indivudualni pogovor z vsakim posebej. Klepetalnik ChipAI jim je tako pomagal pri odgovarjanju na vpra拧anja glede u膷nega na膷rta, u膷nih virov, diferenciacije, 膷asovnega upravljanja, vklju膷evanja u膷encev in odnosov. A tudi v tem primeru se izka啪e, da lahko umetna inteligenca podpira, a ne nadome拧膷a 膷love拧kega stika in presoje. Zato moramo biti tudi pri razvoju lastnih klepetalnikov previdni ter jih dodobra preizkusiti pred uporabo.

Vzporedno 拧e vedno potekajo zgodbe tistih, ki sku拧ajo postaviti pravila igre. Prispevek prikazuje 拧olske okoli拧e, ki pravilnike za uporabo umetne inteligence oblikujejo sproti, v dialogu z u膷itelji in u膷enci. Namesto togih dokumentov tako nastajajo 禄啪ive芦 strani, kjer se pravilnik prilagaja izku拧njam in napakam oz. dobrim praksam.

膶e se na O艩 in S艩 umetno inteligenco 拧ele uvaja, se v visoko拧olskih okoli拧ih bije 啪e druga bitka, bitka za verodostojnost znanja (ki traja 啪e kar nekaj 膷asa).

Prispevek opozarja na porast slabo kakovostnih, z umetno inteligenco ustvarjenih znanstvenih prispevkov. Izpostavlja tudi izziv oz. potrebo po premiku k bolj holisti膷nim pristopom vrednotenja akademskega dela in prispevka ter s tem odpiranje prostora za prepoznavanje dejanskih spodbud za avtorje, ki oblikujejo njihove navade objavljanja, vklju膷no z nagradami in priznanji, ki jih podeljujejo univerze in financerji.

Po drugi strani lahko vidimo poglede pedagogov, ki vidijo prilo啪nost v uporabi UI za demokratizacijo znanja in dostopa do raziskovalnih izku拧enj, kot je to prikazano v prispevku . Tako se lahko dostop do znanstvenih karier raz拧iri tudi do tistih, ki prej te mo啪nosti niso imeli, seveda pod pogojem, da UI uporabljamo odgovorno in eti膷no.  

A verjetno smo se 啪e vsi zna拧li v dilemi, ki presega le vpra拧anja raziskovalne etike. V prispevku beremo o 拧e eni zelo pomembni tematiki. Po tem, ko je , smo se za膷eli 拧e toliko bolj spra拧evati, kako (hitro) se spreminja vloga raziskovalca in pedagoga na univerzi. Raziskovalci ne bodo ve膷 禄proizvajalci芦 znanja, ampak potrjevalci oz. kriti膷ni misleci, ki se bodo opredelili do podatkov. Podobno tudi pedagogi, ki bodo postali mentorji, usmerjevalci pri razvoju znanj in spretnosti z uporabo UI. A pri tem ne moremo mimo vpra拧anja, kak拧no in 膷igavo znanje bomo preverjali oz. uporabili za ravoj spretnosti na拧ih 拧tudentov. 膶e se v izobra啪evanju preve膷 zana拧amo na UI, tvegamo, da bomo preverjali in posredovali predvsem digitalno kodirane, poenotene informacije, ki temeljijo na izra膷unih namesto na 膷love拧ki presoji in izku拧nji, kar lahko oslabi vlogo univerz pri ustvarjanju in 拧irjenju znanja ter ogrozi dru啪bene in demokrati膷ne vrednote, ki jih te varujejo.

Pedagogi se zato vra膷ajo k vpra拧anju, zakaj 拧tudenti sploh uporabljajo UI? V prispevku pedagog izpostavlja, da mnogi 拧tudenti ne i拧膷ejo bli啪njic, ampak podporo, samozavest, razumevanje. Zato avtor prispevka izpostavi zanimiv pogled, da moramo namesto kaznovanja 拧tudentov, ki pose啪ejo po uporabi UI, razumeti njihove razloge ter jim pomagati razviti samozavest in ve拧膷ine, ki jih tehnologije ne more nadomestiti 鈥� vztrajnost, ustvarjalnost in pogum za delanje napak.

En ko拧膷ek v mozaik razvoja 拧tudentov ponuja prispevek , kjer predstavijo model 拧tiristopenjskega razvoja kompetenc z uporabo umetne inteligence (raziskuj 飪� gradi 飪� pove啪i 飪� izpopolni). Ta temelji na na膷elih 禄design thinkinga芦 in poudarja u膷enje z iteracijo, preizku拧anjem in povratnimi informacijami. 艩tudenti z UI raziskujejo prilo啪nosti in vrzeli v znanju, gradijo spretnosti z nizkorizi膷nim preizku拧anjem, se u膷ijo u膷inkovite komunikacije in mre啪enja ter nato svoje izdelke preverjajo in prilagajajo. Klju膷ni cilj modela ni tehni膷na popolnost, temve膷 razvijanje strokovne presoje, avtenti膷nosti in odgovorne uporabe UI kot miselne podpore, ne nadomestila za 膷love拧ko izku拧njo.

Zgodba se tudi tokrat zaostri, ko pogledamo 拧ir拧i vpliv UI na 膷loveka. V prispevku raziskovalci opozarjajo, da lahko neustrezni odzivi klepetalnikov spodbujajo nevarna vedenja med mladostniki in tako umetna inteligenca 拧e enkrat postane ogledalo dru啪be, ki razkrije, kje 拧e nismo vzpostavili ustreznih meja in odgovornosti. 

Tudi univerze se soo膷ajo z vpra拧anjem meje med personalizacijo in nadzorom. Rektor UCL v prispevku opozarja, da lahko pretirana personalizacija in natan膷no profiliranje z umetno inteligenco 拧tudente omejijo na zbirko podatkovnih to膷k ter jim odvzameta prostor za osebnostno rast in spremembe. Poudaril je, da lahko umetna inteligenca sicer u膷inkovito pou膷uje tehni膷ne spretnosti, vendar nikoli ne more nadomestiti 膷love拧ke razse啪nosti izobra啪evanja, ki temelji na odnosih in vrednotah. Univerze bodo morale zato po njegovem mnenju razvijati oblike izobra啪evanja, ki krepijo vodenje, dru啪beno odgovornost in eti膷ne vrednote, tisto, kar stroji ne morejo pou膷evati.

A tudi na tem podro膷ju obstajajo svetli zgledi. Prispevek opisuje univerzitetni projekt Evergreen, klepetalnik, ki z umetno inteligenco podpira du拧evno zdravje. Namesto da nadzoruje, poslu拧a. Namesto da meri, pomaga. Tak拧ni projekti ka啪ejo, da lahko UI postane orodje podpore tudi na podro膷ju du拧evnega zdravja, 膷e jo tako zasnujemo.

Na trgu dela UI spro啪a potrese, ki jih 拧e pred nekaj leti nismo mogli predvideti.

Prispevek napoveduje zmanj拧anje administrativnih delovnih mest na univerzah, a hkrati prina拧a upanje - ljudje bodo lahko svoje delo usmerili tja, kjer 拧tejeta 膷love拧ki stik in ustvarjalnost.

Tudi globalne analize potrjujejo spremembo. V prispevku raziskovalci opozarjajo, da bodo 拧tevilne dana拧nje kompetence izginile, a hkrati se bodo pojavile nove, bolj interdisciplinarne vloge.

Profesor Jure Leskovec s Stanforda v 膷lanku ponuja 拧tiri nasvete kako se pripraviti na prihodnost: doka啪imo svojo sposobnost, da znamo delo dejansko opraviti; poka啪imo svojo prilagodljivost in radovednost; izostrimo svoje razmi拧ljanje; in pri tem ne pozabimo biti 膷lovek.

In za vse tiste, ki se bojijo, da so 啪e zamudili vlak digitalne preobrazbe, je tu humoren opomin , kjer bistveno sporo膷ilo vidimo v tem, da tehnologije ne moremo ujeti, lahko pa se nau膷imo te膷i skupaj z njo.

V Sloveniji UI 啪e 啪ivi med vrstami paradi啪nikov. Prispevek opisuje sodelovanje med Fakulteto za elektrotehniko UL in podjetjem Lu拧t, kjer robot z umetno inteligenco spremlja rast plodov in napoveduje pridelek. 

Industrija sledi in prispevek s primeri iz podjetij prikazuje tista, ki z algoritmi optimizirajo logistiko, kakovost in varnost procesov.

A kjer je mo膷, je tudi tveganje. V prispevkih in beremo o tem, kako UI postaja oro啪je in 拧膷it hkrati. V svetu 鈥渧ojne algoritmov鈥� bo 膷love拧ki nadzor odlo膷ilen dejavnik varnosti.

In na拧a dana拧nja zgodba se zaklju膷uje tam, kjer se je za膷ela, pri u膷enju. Umetna inteligenca nas je prisilila, da se vpra拧amo, kaj pomeni biti 膷lovek v dobi algoritmov. Ko gledamo u膷iteljico, ki s ChatGPT-jem pi拧e u膷ni na膷rt, raziskovalko, ki brani integriteto znanosti, ali in啪enirja, ki v rastlinjaku razvija robota, spoznamo, da prihodnost ni le tehnolo拧ka, je tudi 膷love拧ka.

Morda je najve膷ja lekcija vseh teh novic preprosta. Ne bojmo se, da nas bo UI nadomestila. Bojmo se, da bi mi pozabili, zakaj smo jo ustvarili.

Avtorice: Sanja Jedrinovi膰, Mateja Bev膷i膷, Eva Kern Nanut, Eva 艩kraba, Center UL za uporabo IKT v pedago拧kem procesu