麻豆国产

UL je prenovila 29 visoko拧olskih 拧tudijskih programov z vklju膷evanjem kompetenc za trajnostno in digitalno pismenost ter vzpostavila sodobne pedago拧ke pristope. Projekt ULTRA je UL postavil v sredi拧膷e preobrazbe visoko拧olskega prostora 鈥� kot pobudnico sprememb, ki ne le sledijo dru啪benim in tehnolo拧kim izzivom, temve膷 jih soustvarjajo. S prenovo 拧tudijskih programov, vzpostavitvijo inovativnih u膷nih okolij in vklju膷evanjem 拧tudentov v soustvarjanje znanja je UL dokazala, da je trajnostna in digitalna preobrazba mogo膷a, smiselna in nujna.

Zaklju膷ek projekta je za膷etek nove poti, kjer bo UL skupaj s partnerji v izobra啪evanju soustvarjala dru啪bo trajnostno dru啪bo znanja in inovacij. Konferenca je ponudila vpogled v spremembe na podro膷ju visokega 拧olstva, karierne poti diplomantov, nove zakonodajne okvire ter konkretne primere prenovljenih 拧tudijskih vsebin in u膷nih pristopov. Udele啪ilo se jo je skoraj 300 udele啪encev; med njimi svetovalne delavke in svetovalni delavci srednjih in osnovnih 拧ol, dijakinje in dijaki ter u膷enke in u膷enci, predstavnice in predstavniki Ministrstva za visoko 拧olstvo, znanost in inovacije ter predstavnice in predstavniki 膷lanic UL. Konferenca je potrdila, da je ULTRA pomemben korak k soustvarjanju sodobnega, odpornega in trajnostno naravnanega visoko拧olskega prostora.

Rektor UL, prof. dr. Gregor Majdi膷, je v svojem govoru dejal: 禄ULTRA ni le projekt, temve膷 vizija univerze, ki izobra啪uje strokovnjake prihodnosti 鈥� tiste, ki spremembe ne le spremljajo, temve膷 jih soustvarjajo. Interdisciplinarni pristop, tehnolo拧ko napredna u膷na okolja ter razvoj digitalnih in trajnostnih kompetenc so temeljni gradniki novega izobra啪evalnega modela, ki ga Univerza v Ljubljani razvija v skladu z evropskimi in globalnimi smernicami.芦 Posebno pozornost je UL namenila sistemati膷nemu spremljanju rezultatov ter oblikovanju ukrepov za sistemske spremembe, ki segajo tudi na nacionalno raven. 

Minister za visoko 拧olstvo, znanost in inovacije, dr. Igor Papi膷, je v svoje govoru izpostavil: 禄Projekt Univerze v Ljubljani ULTRA zdru啪uje razli膷na znanstvena podro膷ja 鈥� naravoslovje, humanistiko, tehniko in dru啪boslovje. To je temelj Dru啪be 5.0, katere zagovornik sem. Le s sodelovanjem vseh znanstvenih podro膷ij bomo lahko pripravili in usposobili dru啪bo na nagle tehnolo拧ke in dru啪bene spremembe, ki se dogajajo. Znotraj projekta je Univerza v Ljubljani uvedla tudi mikrodokazila, ki smo jih vklju膷ili v nov visoko拧olski zakon. Mikrodokazila bodo omogo膷ila ljudem, da se lahko uspe拧no prilagodijo na spremembe, zlasti na kariernem podro膷ju. Omogo膷ila bodo vse啪ivljenjsko u膷enje in pridobitev novih kompetenc, ki se bodo pojavile na trgu dela.芦

Projekt je bil zasnovan kot odgovor na sodobne izzive izobra啪evanja. Njegove tri klju膷ne naloge so bile: posodobitev 拧tudijskih programov z zeleno in digitalno pismenostjo, razvoj modela vse啪ivljenjskega u膷enja z mikrodokazili ter spodbujanje interdisciplinarnega sodelovanja. Prorektorica za 拧tudijske in 拧tudentske zadeve UL, prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, je ob zaklju膷ku projekta poudarila, da je bil projekt ULTRA projekt izjemnih razse啪nosti, anga啪maja in inoviranja 鈥� po bolonjski reformi najve膷ja posodobitev, 膷e ne, kar mini reforma univerze: 禄Izobra啪evanje se na vseh ravneh, posebej intenzivno pa na univerzah, soo膷a s povsem novimi izzivi, na katere smo  generacije visoko拧olskih u膷iteljev in u膷iteljic, ki smo skrbniki visoko拧olskega izobra啪evanja, pogosto skromno pripravljene. Intenzivnost izzivov se je okrepila po epidemiji covid, po spoznanju o globoki ranljivosti in ogro啪enosti na拧ega planeta, ob nepredvidljivosti rabe umetne inteligence,  pa tudi ob soo膷enju  z vse bolj negotovimi socio-ekonomskimi in geopoliti膷nimi  potmi v prihodnost. Na拧a generacija je produkt izobra啪evanja, ki se je vzpostavil v 19. stoletju in razvijal v kontekstih modernosti, ko so bile poklicne poti trajne, varne in v hrambi socialne dr啪ave. 膶as generacije na拧ih novih diplomantov je 膷as nepredvidljivih poklicev, 拧e neznanih izzivov in dnevne izku拧nje negotovosti.  Delovne pogodbe so prekarne, znanja in kompetence v nenehni nadgradnji. Projekt ULTRA izhaja iz potrebe, da na拧e izobra啪evalno okolje nemudoma pripeljemo v stik z neposrednimi dru啪benimi, razvojnimi in medgeneracijskimi izzivi za soustvarjanje skupne blaginje in dobre dru啪be; da ustvarjamo univerzitetno okolje, ki bo diplomante opremilo z metodami, ve拧膷inami in znanji spopadanja z nepredvidljivi izzivi; ter da razvijamo, krepimo in testiramo nove metode pou膷evanja, ki bodo na拧im 拧tudentom in 拧tudentkam krepile samozavest o svojem znanju in sposobnosti, da so aktivno, odgovorno, inovativno in kreativno ob vstopu na trgu dela takoj sposobni so- ustvarjanja dru啪benih re拧itev v njihovih okoljih in v globalnih kontekstih.芦

Ob tem je 拧e dodala: 禄V naslednjih korakih se bo Univerza v Ljubljani v okviru 啪e nastajajo膷ega na膷rta Ultra po Ultri pridru啪ila programu Evropske komisije Unija znanj ('Union of skills'), v sklopu katerega se bomo prednostno usmerjali na sodelovanje z okoljem in dialo拧kem partnerstvu  med vsemi dele啪niki od pred拧olske vzgoje, predvsem pa osnovne in srednje 拧ole dalje. Dru啪ba nas potrebuje, in od nas tudi upravi膷eno pri膷akuje, da zdru啪imo napore, da nove generacije opremimo z najbolj拧imi mo啪nimi orodji za ustvarjanje njihove in na拧e prihodnosti.芦

V projektu je sodelovalo ve膷 kot 500 visoko拧olskih u膷iteljev in raziskovalcev, razvite so bile 拧tevilne nove 拧tudijske vsebine, izvedeni dogodki pa so povezali akademsko skupnost z javnostmi. Prof. dr. Vidmar Horvat je 拧e izpostavila pomembnost sodelovanja z osnovnimi in srednjimi 拧olami, saj bodo ti partnerji klju膷ni v naslednji fazi prenove izobra啪evanja.

Prof. dr. Franci Pu拧avec s Fakultete za strojni拧tvo UL, ki je bil vklju膷en v pilotna projekta, in sicer Prenova visoko拧olskega programa strojni拧tvo ter Interdisciplinarni odprti laboratorij kot inovativno u膷no okolje, dodaja: 禄Mislim, da smo v projektu naredili ogromno za 拧tudente, kar je klju膷no. Sprva morda ni bilo tako vidno, a danes se jasno ka啪e. Prenova visoko拧olskih programov je prinesla digitalizacijo ne le vsebin, temve膷 tudi na膷ina podajanja. 艩tudentom smo omogo膷ili dostop do sodobne opreme in prostorov, kot je odprti laboratorij, kjer sami razvijajo projekte in kompetence. Uvedli smo 17 prenovljenih predmetov, ki povezujejo digitalno in trajnostno naravnanost, ter vzpostavili okolje, kjer 拧tudenti u膷ijo 拧tudente. To je velik korak naprej, kreativen odziv na potrebe okolja, industrije in 拧tudentov.芦

Prof. dr. Vesna Ferk Savec s Pedago拧ke fakultete UL, nosilka pilotnega projekta Okoljska in digitalna pismenost, dodaja: 禄Najpomembnej拧i dose啪ek se mi zdi smiselna prenova 拧tudijskih programov skozi celotno izobra啪evalno vertikalo. Posebno pomembno pa je, da smo razvili tudi izbirne predmete, kar pomeni, da smo vsebine, pripravljene v okviru prenovljenih strokovnih programov, omogo膷ili tudi 拧tudentom drugih 拧tudijskih smeri. Poleg vsebinskega dela pa je bil zelo dragocen tudi finan膷ni vidik 鈥� imeli smo na voljo sredstva za nakup opreme, brez katere izvedba projekta ne bi bila mogo膷a. Ta oprema bo ostala na fakultetah in omogo膷ala nadaljnjo uporabo pri posodobljenih predmetih in tudi pri drugih programih.芦

Prof. dr. Peter Vidmar s Fakultete za pomorstvo in promet UL izpostavlja: 禄V okviru projekta Trajnostni prostor smo povezali podro膷ji 啪elezni拧kega in letalskega prometa ter vzpostavili pravo interdisciplinarno sodelovanje med fakultetami. S Fakulteto za strojni拧tvo, ki izobra啪uje pilote, in Fakulteto za gradbeni拧tvo, ki pokriva infrastrukturni del, smo razvili dva nova, posodobljena predmeta. Skupaj smo nadgradili simulacijske centre in razvili digitalni dvoj膷ek transportnih procesov, ki zdru啪uje upravljanje ladij, vlakov in letal. Projekt se je tako iz treh raz拧iril na pet sodelujo膷ih fakultet 鈥� kar lepo ka啪e, kako povezovanje bogati izobra啪evanje in odpira prostor za inovacije.芦

• Vloga in polo啪aj u膷iteljic, u膷iteljev ter drugih strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobra啪evanju 鈥� na膷rti MVI za krepitev njihovega polo啪aja
• Karierne poti diplomantov
• Novi Zakon o visokem 拧olstvu
• Predstavitve prenovljenih 拧tudijskih programov v okviru projekta ULTRA:
  • Z obrnjenim u膷enjem do poglobljenega znanja - primer Visoko拧olskega izobra啪evanja na Fakulteti za upravo.
  • Ohranjanje in obnova biodiverzitete v kmetijstvu: uporaba novih u膷nih orodij za krepitev znanja in kompetenc.
  • Precizna 啪ivinoreja 鈥� dobrobit 啪ivali ter za拧膷ita okolja z uvajanjem senzorskih tehnologij v realnem 膷asu.
  • Digitalna varnost in odgovornost v 21. stoletju.
  • Digitalna in zelena prenova VS艩P: 拧tudij primera NTF.
  • Spodbujanje kreativnosti, samoiniciativnosti in prvoosebne izku拧nje 拧tudentov tehnike/in啪enirstva.
  • Znanstvenoraziskovalno u膷no okolje (ISLE): celosten, na dijaka osredinjen u膷ni pristop.