麻豆国产

Raziskavo je vodila ekipa astrofizikov UL FMF pod vodstvom dr. Roberte Tripodi, njene mentorice prof. dr. Maru拧e Brada膷, doktorandov Gregorjem Rihtar拧i膷em, Giordanom Feliccionijem in Jonom Jude啪em, ter raziskovalcev dr. Nicholasom Martisom, dr. Anishyo Harshan in dr. Vladanom Markovom.

V prvih treh letih opazovanj je teleskop James Webb razkril mno啪ico majhnih, oddaljenih in presenetljivo rde膷ih objektov. Kljub njihovi 拧tevil膷nosti rde膷e pikice ostajajo ena najve膷jih ugank sodobne astronomije. Odkritje galaksije CANUCS-LRD-z8.6, omogo膷eno z izjemnimi zmogljivostmi Webba, prina拧a pomemben korak k razumevanju teh pojavov. Z uporabo Webbovega spektrografa za bli啪njo infrarde膷o svetlobo (NIRSpec) so raziskovalci zaznali 拧ibko svetlobo galaksije in odkrili klju膷ne spektralne zna膷ilnosti, ki razkrivajo prisotnost 膷rne luknje, v katero padajo velike koli膷ine snovi 鈥� kot bi pravkar 禄zajtrkovala芦.

禄To odkritje je res izjemno. Opazovali smo galaksijo iz obdobja manj kot 600 milijonov let po velikem poku, ki ne le da gosti supermasivno 膷rno luknjo, temve膷 se ta 膷rna luknja tudi izjemno hitro pove膷uje 鈥� bistveno hitreje, kot bi pri膷akovali v tako zgodnji fazi razvoja galaksij. To predstavlja uganko za na拧e razumevanje nastanka 膷rnih lukenj in galaksij v zgodnjem Vesolju,芦 je 
pojasnila dr. Roberta Tripodi, vodilna avtorica 拧tudije, raziskovalka na UL FMF in INAF 鈥� Osservatorio Astronomico di Roma v Italiji.

Analiza spektra galaksije je pokazala klju膷ne kazalce aktivne supermasivne 膷rne luknje: plin, ki je bil mo膷no ioniziran zaradi visokoenergijskega sevanja in hitro gibanje snovi okoli sredi拧膷a. Podatki ka啪ejo, da je 膷rna luknja izjemno masivna za tako zgodnje obdobje Vesolja, medtem ko je Galaksija sama 拧e v zgodnji fazi razvoja, z zelo malo ustvarjenih te啪jih elementov, kot je 
kisik.

禄Podatki, ki smo jih prejeli z Webba, so bili absolutno klju膷ni,芦 je povedal dr. Nicholas Martis z UL FMF. 禄Spektralne zna膷ilnosti, ki jih je razkril Webb, so nedvoumno pokazale na aktivno 膷rno luknjo v sredi拧膷u galaksije 鈥� ne膷esa, 膷esar s prej拧njo tehnologijo ni bilo mogo膷e opazovati. 艩e bolj presenetljivo pa je razmerje med maso 膷rne luknje in maso zvezd v galaksiji, kar nakazuje, da so 膷rne luknje v zgodnjem Vesolju rasle veliko hitreje kot galaksije, ki so jih gostile.芦

Opazovanja bli啪njih galaksij sicer ka啪ejo, da obstaja povezava med maso supermasivne 膷rne luknje in velikostjo galaksije: ve膷ja kot je galaksija, ve膷ja je tudi njena osrednja 膷rna luknja. Galaksija CANUCS-LRD-z8.6 pa to razmerje postavlja pod vpra拧aj 鈥� njena 膷rna luknja je glede na maso galaksije presenetljivo velika, kar nakazuje, da so se 膷rne luknje v zgodnjem Vesolju razvijale hitreje, kot smo predvidevali.

禄To odkritje je razburljiv korak k razumevanju nastanka prvih supermasivnih 膷rnih lukenj v Vesolju,芦 je poudarila prof. dr. Maru拧a Brada膷, vodja skupine na UL FMF. 禄Nepri膷akovano hitro nara拧膷anje mase 膷rne luknje v tej galaksiji odpira vpra拧anja o procesih, ki so omogo膷ili, da so tako masivni objekti nastali tako zgodaj. Upamo, da bomo z nadaljnjo analizo podatkov drugih galaksij na拧li 拧e ve膷 podobnih primerov, ki bodo osvetlili zgodnjo zgodovino Vesolja.芦 

Ekipa 啪e na膷rtuje dodatna opazovanja z Atacama Large Millimeter/submillimeter Array (ALMA) in z nadaljnjimi opazovanji teleskopa James Webb, da bi podrobneje raziskala hladen plin in prah v galaksiji ter natan膷neje dolo膷ila lastnosti 膷rne luknje. Nadaljnje 拧tudije t. i. rde膷ih pikic 鈥� galaksij, ki so po velikosti majhne, a po masi velike 鈥� bodo klju膷ne za razumevanje, kako so se galaksije in 膷rne luknje so膷asno razvijale v prvi milijardi let po velikem poku.

Rezultati opazovanj so del programa CANUCS (Webbov opazovalni program 拧t. 1208, vodja C. J. Willott) in so bili v sredo, 19. novembra 2025objavljeni v presti啪ni znanstveni reviji Nature Communactions (na povezavi).