Obisk konference ICERI2025: nove priložnosti za uporabo umetne inteligence v izobraževanju
Center Digitalna UL
Datum objave:
V Centru Digitalna UL smo obiskali mednarodno konferenco ICERI2025, enega največjih mednarodnih dogodkov na področju izobraževalnih tehnologij. Že prvi dan sta ton celotnemu dogodku postavili dve izjemno aktualni in navdihujoči plenarni predavanji, ki sta odprli pomembna vprašanja o prihodnosti poučevanja in učenja v dobi umetne inteligence.
Dr. C. Edward Watson, podpredsednik za digitalne inovacije pri AAC&U, je v predavanju Embracing AI as Essential Learning poudaril, da so orodja generativne UI v izjemno kratkem času preoblikovala načine, kako se učimo, delamo in ustvarjamo. Če je bil začetni odziv visokošolskega prostora usmerjen predvsem v omejevanje uporabe UI, je zdaj jasno, da morajo univerze UI pismenost vključiti med temeljne izhodne kompetence študentov.
Watson je predstavil ključne izsledke svoje knjige Teaching with AI ter izpostavil konkretne pristope, s katerimi lahko fakultete podprejo odgovorno uporabo umetne inteligence, od prilagoditve učnih dejavnosti in oblikovanja avtentičnih aktivnosti do premisleka o povratnih informacijah, vrednotenja in kurikularnega načrtovanja. Po njegovih besedah je naloga visokošolskih institucij danes dvojna, ohraniti integriteto učenja in hkrati študentom omogočiti razvoj kompetenc, ki jih bodo potrebovali na trgu dela, prežetem z UI tehnologijami.
Plenarno predavanje Amy Smith z MIT, Is Human-Centered Design Becoming Less Human?, pa je ponudilo izjemno svež pogled na prihodnost oblikovanja in vlogo uporabnikov v ustvarjalnih procesih. Smith je izpostavila, da tradicionalni pristop human-centered design, četudi uporabnika postavlja v središče, še vedno oblikuje rešitve “za” ljudi, ne “z” ljudmi. Ključni poudarek njenega predavanja je bil, da lahko dosežemo veliko več, ko ljudi ne le vključimo, temveč jih opremimo z orodji in znanjem, da postanejo oblikovalci lastnih rešitev.
S svojo analogijo z Maslowovo hierarhijo potreb nas je spomnila, da dobro oblikovanje ne zadovoljuje zgolj funkcionalnih potreb, temveč podpira tudi pripadnost, samozavest, ustvarjalnost in samoaktualizacijo. Njene izkušnje iz mednarodnih projektov so pokazale, kako močno se lahko spremeni učni ali razvojni proces, ko uporabniki dobijo možnost, da sami prepoznajo probleme, razvijejo ideje in prototipe ter soustvarjajo inovacije, ki jih neposredno zadevajo.
Ideja, ki je na konferenci posebej izstopala, je bila misel, da niti najbolj natančen, uporabniku prilagojen dizajn ne more nadomestiti moči opolnomočenja, v katerem ljudje sami oblikujejo rešitve za realne izzive. Podobne prakse že uspešno uporabljajo tudi drugod po svetu, kot je bilo predstavljeno v primerih, kjer študenti najprej identificirajo probleme iz vsakdanjega življenja, razmišljajo o etičnih in tehnoloških vidikih ter svoje ideje razvijejo v prototipe. Gre za pristop, ki presega učenje in spodbuja razvoj višjih človeških potreb, kot sta ustvarjalnost in samouresničitev.
Poseben poudarek letošnje konference je bil namenjen umetni inteligenci v izobraževanju, njenemu odgovornemu uvajanju ter razvoju digitalnih kompetenc učiteljev in študentov. Udeležili smo se interaktivnih delavnic in strokovnih sekcij, ki so ponudile bogat nabor praktičnih idej, pedagoških pristopov in primerov dobre prakse.
Udeležba na ICERI2025 je bila izjemno dragocena priložnost za pridobivanje aktualnih vpogledov v razvoj izobraževalnih tehnologij ter za povezovanje z mednarodno skupnostjo strokovnjakov. Konferenca potrjuje, da se visokošolski prostor hitro spreminja in da ima odgovorna in premišljena raba umetne inteligence ključno vlogo pri oblikovanju kakovostnega, dostopnega in vključujočega učenja. Vsa pridobljena znanja in ideje bomo prenesli tudi v naše nadaljnje delo v Centru za uporabo IKT v pedagoškem procesu ter jih vključili v razvoj podpornih storitev, gradiv in strokovnih usposabljanj, ki podpirajo premišljeno in odgovorno rabo umetne inteligence v pedagoškem procesu ter krepijo digitalne kompetence učiteljev in študentov.
Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU.