Novice
Prilagodite izpis
-
Kako visok bo otrok, ko odraste?
Raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan in Fakultete za šport Univerze v Ljubljani so razvili novo metodo za napovedovanje končne višine otrok in mladostnikov. Metoda uporablja obsežne populacijske podatke, skozi desetletja zbrane v okviru programa SLOfit za šolarje (bolj znanega kot meritve za Šǰnovzgojni karton). Rastno krivuljo otroka s pomočjo umetne inteligence tako primerja z vrstniki, ki so mu najbolj podobni. Napovedi so zato bistveno natančnejše od tistih, ki jih dajejo obstoječe metode napovedovanja višine.
-
Hidrodinamična kavitacija omogoča tudi inaktivacijo virusov z lipidno ovojnico
Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani pod vodstvom prof. dr. Matevža Dularja so v eksperimentalni študiji pokazali, da lahko z uporabo hidrodinamične kavitacije uspešno inaktiviramo virus phi6, ki spada med viruse z lipidno ovojnico. Šٳܻ徱a je pomembna, saj je pokazala, da ima hidrodinamična kavitacija pri ambientnih pogojih potencial za inaktivacijo patogenih virusov z ovojnico v vodi. Čeprav primarni prenos virusov z ovojnico ne poteka preko vode, nas je nedavna pandemija opomnila, da moramo biti pripravljeni na najhujše, kajti četudi majhna, obstaja možnost, da bi se v prihodnosti pojavili virusi z ovojnico, ki bi se lahko prenašali z vodo.
-
S kavitacijo do razgradnje nevidnih onesnaževalcev vode
Raziskovalci Fakultete za strojništvo in Kemijskega inštituta, so izvedli eksperimentalno študijo, kjer so dosegli razgradnjo vodotopnega sintetičnega polimera – poli(vinil alkohola) PVOH z uporabo akustične in hidrodinamske kavitacije. Uporaba PVOH skokovito narašča, posledično pa vse večje količine tega materiala končajo v vodnem ekosistemu. PVOH se pogosto uporablja v tekstilni in papirni industriji ter v gospodinjstvih npr. v obliki kapsul za detergente. Ocenjujejo, da se ga v vodni ekosistem splakuje več tisoč ton letno.
-
Napovedovanje tveganja za kronične bolezni z umetno inteligenco
Projekt SmartCHANGE – inovativna rešitev za korenito zmanjšanje tveganja za kronične nenalezljive bolezni.
Čeprav se zdi, da je prihodnost nekaj, o čemer lahko le ugibamo, začenja Inštitut Jožef Štefan, v sodelovanju z raziskovalno skupino SLOfit Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, v okviru programa Obzorje Evropa, razvijati inovativno rešitev, s katero bi lahko s pomočjo umetne inteligence bolje napovedali in s personaliziranimi intervencijami korenito zmanjšali tveganje za razvoj kronično nenalezljivih bolezni (KNB; npr. srčno-žilnih in presnovnih bolezni ter različnih oblik raka). -
Okrevanje evropske družbe bo v prihodnosti močno odvisno tudi od tega, kako telesno zmogljivi bodo evropski otroci in mladostniki
FitBack - interaktivna, večjezična in brezplačna spletna aplikacija za vrednotenje telesne zmogljivosti lahko korenito pripomore k pokoronskemu okrevanju otrok in mladostnikov v Evropi in po svetu.
Evropa se sooča z vrsto izzivov, za katere še nimamo učinkovitih rešitev. Pri iskanju le-teh pa tudi vse (pre)pogosto nastopa zgolj kot gasilec, namesto da bi se odzvala pravočasno in na pravi način. Za to pa predvsem potrebujemo dovolj energije in zmogljivosti. Še posebej generacije, ki prihajajo in se bodo z izzivi ukvarjale v prihodnosti. Na tej točki bi moralo evropske politične odločevalce močno skrbeti. Dejstvo je namreč, da se mladi za spodbujanje zdravega telesnega, kognitivnega in duševnega razvoja že nekaj časa ne gibajo dovolj. Posledično upada tudi njihova telesna zmogljivost, ki je dober kazalnik splošnega zdravja ter njihovih miselnih zmožnosti. In pandemija COVID-19 je razmere le še poslabšala. -
Nova metoda zdravljenja srčne mišice z elektroporacijo
Slovenski znanstveniki so bistveno pripomogli k razvoju zdravljenja srčne aritmije z uporabo elektroporacije. Gre za postopek ablacije srčne mišice z visokonapetostnimi električnimi pulzi, pri katerem raziskovalci s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani pod vodstvom profesorja Damijana Miklavčiča sodelujejo z ameriškim podjetjem Medtronic, ki je eno od vodilnih podjetij za medicinsko opremo na svetu. Rezultate klinične študije je v začetku marca predstavil dr. Atul Verma, vodja klinične raziskave s kanadske Univerze McGill, Montreal, na kongresu American College of Cardiology v New Orleansu, ZDA.
-
Prof. Dr. Mirjam Mencej pridobila prestižni ERC projekt za uveljavljene raziskovalce
Prof. dr. Mirjam Mencej z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL FF) je pridobila projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za uveljavljene raziskovalce (Advanced Grant), in sicer za projekt The roles of the agency of the dead in the lives of individuals in contemporary society / Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi (akronim: DEAGENCY). Skoraj dva milijona evrov vreden projekt bo trajal pet let, izvajati ga bodo začeli 1. septembra 2023.
-
Ponovna vpeljava programa Zdrav življenjski slog bi lahko korenito pripomogla k pokoronskemu okrevanju zmogljivosti naše mladine
Novo objavljena študija skupine SLOfit iz Fakultete za šport na Univerzi v Ljubljani je pokazala, da so lahko programi za dvig telesne zmogljivosti, kot je bil v naših šolah Zdrav življenjski slog, ključni pri preprečevanju debelosti v otroštvu. V razvitih državah bi lahko na ta način preprečili epidemijo otroške debelosti.
-
SLOfit prva nagrada E+ SPORT 2022 - #BeActive - Across generations award
Projekt SLOfit - vseživljenjsko spremljanje telesne zmogljivosti, ki so ga razvili na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, je bil po izboru strokovne žirije v Bruslju dobitnik PRVE NAGRADE E+ SPORT 2022 - #BeActive - Across generations award, namenjene nagrajevanju projektov, ki spodbujajo zdrav življenjski slog v vseh življenjskih obdobjih.
-
UL sodelovala v prelomni raziskavi, ki dokazuje prednosti predpisovanja zdravil na podlagi genskega zapisa
Po izsledkih raziskave mednarodne skupine raziskovalcev iz sedmih držav pod vodstvom raziskovalcev z Univerzitetnega medicinskega centra v Leidnu (LUMC), v kateri so sodelovali tudi raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, se pri bolnikih pojavlja kar za 30 % manj resnih neželenih učinkov različnih zdravil, če je izbira zdravil prilagojena njihovemu genskemu zapisu. Šٳܻ徱a, ki je bila objavljena v reviji The Lancet, prva dokazuje prednosti predpisovanja zdravil iz različnih terapevtskih skupin na podlagi genskega zapisa posameznega bolnika.
-
Inovacija SIMBA za boj proti superbakterijam
Z inovacijo do hitrejših in cenejših rešitev pri iskanju novih učinkovin v boju proti superbakterijam.
Naraščajoč pojav superbakterij, kot pravimo bakterijam odpornim proti več antibiotikom, je globalni problem zdravstva. Problem dodatno povečuje združevanje bakterij v biofilmih, ki jim omogočajo zaščito in preživetje v zelo neugodnih pogojih ter olajšajo prenašanje odpornosti. Globalni razvoj novih antibiotikov je prav zato usmerjen v delovanje na druge lastnosti bakterij, kot so npr. pripenjanje bakterij na površino, gibljivost ali interakcije med bakterijami, in ne več samo na preživetje. Za novo razvojno usmeritev je nujno potrebna nova metodologija.