麻豆国产

Dr. Mihaela Pavli膷ev
Univerza na Dunaju

Mihaela Pavli膷ev je evolucijska biologinja s 拧irokim spektrom zanimanj. Po doktoratu iz ekologije na Univerzi na Dunaju je opravljala podoktorsko raziskovanje na podro膷jih molekularne filogenetike in evolucijske kvantitativne genetike (Dunajski prirodoslovni muzej, Univerzi v St. Louisu in Oslu, In拧titut Konrada Lorenza za evolucijo in kognicijo v Altenbergu). Leta 2013 je prevzela asistentsko raziskovalno profesuro na Medicinski fakulteti Univerze v Cincinnatiju/Otro拧ki bolni拧nici Cincinnati v Ohiu, in se 2019 vrnila na Univerzo na Dunaju kot redna profesorica za teoreti膷no evolucijsko biologijo na oddelku za evolucijsko biologijo. Pavli膷evo delo se osredoto膷a na odnos med strukturo organizma (njegovo fiziologijo in razvoj) in mo啪nimi evolucijskimi spremembami. To fascinantno podro膷je se dotika tako razlag, kako nastanejo vzorci raznovrstnosti organizmov preko vrst, kot tudi zakaj se osebki znotraj populacije razlikujejo po zelo specifi膷nih vzorcih, vklju膷ujo膷 tudi vzorce patolo拧ke variacije, tj. bolezni. Pavli膷eva uporablja tako teorijo kot eksperimentalni pristop, pri 膷emer kot glavni sistem uporablja reprodukcijo vreten膷arjev.

Dr. Veronika Fikfak
Mednarodno pravo na Univerzitetnem kolid啪u v Londonu, 艩ola za javno politiko

Dr. Veronika Fikfak je redna profesorica mednarodnega prava in 膷lovekovih pravic na 拧oli za javno politiko na Univerzitetnem kolid啪u v Londonu in direktorica In拧tituta UCL za 膷lovekove pravice. Veronika vodi skupino 拧estih raziskovalcev v okviru projekta ERC Human Rights Nudge, ki preu膷uje, kako se dr啪ave odzivajo na sodbe Evropskega sodi拧膷a za 膷lovekove pravice. Trenutno sodeluje z Oddelkom za izvr拧be v Strasbourgu pri vklju膷evanju spoznanj iz tega projekta v politi膷na priporo膷ila 46 dr啪avam Sveta Evrope. Je odgovorna urednica ameri拧ke revije za mednarodno pravo Unbound in 膷lanica upravnega odbora Evropskega zdru啪enja za mednarodno pravo. Deluje tudi kot sodnica na Evropskem sodi拧膷u za 膷lovekove pravice. Dr. Fikfak se raziskovalno ukvarja s podro膷ji mednarodnega prava, 膷lovekovih pravic in javnega prava. Njene trenutne raziskave se osredoto膷ajo na od拧kodnine za kr拧itve 膷lovekovih pravic, spo拧tovanje mednarodnih norm, interakcijo doma膷ega in mednarodnega prava ter oblikovanje sistemov. Pri svojem delu uporablja kvantitativne in kvalitativne pristope, ki temeljijo na psihologiji in vedenjski ekonomiji. Njeno delo so financirali Evropski raziskovalni svet, britanski ESRC Future Research Leaders Grant, Britanska akademija, Norve拧ki raziskovalni svet, Fundacija Carlsberg in Humboldtova fundacija. 膶lanke je objavila v revijah European Journal of International Law, American Journal of International Law in International Journal.

Dr. Uro拧 Seljak
Kalifornijska univerza, Berkeley

Dr. Uro拧 Seljak je profesor astronomije in fizike na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju, kjer je zaposlen od leta 2008, hkrati pa deluje tudi v Lawrence Berkeley National Laboratory (LBNL). Dodiplomski in magistrski 拧tudij je zaklju膷il na Univerzi v Ljubljani, doktoriral pa je leta 1995 na MIT. Med letoma 1995 in 1998 je bil Smithsonian 拧tipendist na Harvard-Smithsonian Centru za astrofiziko od 1995 do 1998, nato pa se je pridru啪il fakultetam na Univerzi Princeton, ICTP Trst in Univerzi v Z眉richu. Je prejemnik Warnerjeve nagrade (2001), Gruberjeve nagrade (2021), Packardove 拧tipendije (2000), Sloanove 拧tipendije (2001), nagrade NSF CAREER (2002) in 拧tipendije APS (2013). Je 膷lan Ameri拧ke nacionalne akademije znanosti (2019) in Ameri拧ke akademije znanosti in umetnosti (2024). Leta 2023 je prejel 膷astni doktorat Univerze v Ljubljani. Leta 2022 je ustanovil nagrado Dr. Uro拧a Seljaka za najbolj拧e znanstvene 膷lanke 拧tudentk in 拧tudentov prve in druge stopnje 拧tudija v Sloveniji. Kot teoreti膷ni kozmolog se Seljak pri svojih raziskavah osredoto膷a na pridobivanje temeljnih lastnosti vesolja s pomo膷jo kozmolo拧kih opazovanj. Osnova njegovega dela je standardni kozmolo拧ki model, ki vklju膷uje veliki pok, inflacijo, temno snov in temno energijo, 膷eprav raziskuje tudi alternativne teorije, kot sta dinami膷na temna energija in cikli膷no vesolje. Njegove raziskave obravnavajo klju膷na vpra拧anja o naravi temne energije in temne snovi, izvoru kozmi膷nih struktur, prihodnosti vesolja in lastnostih nevtrinov. S svojim delom 啪eli poglobiti na拧e razumevanje razvoja in sestave vesolja.

Prof. dr. Gregor Dolinar
Univerza v Ljubljani

Prof. dr. Gregor Dolinar na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani predava matemati膷ne in statisti膷ne predmete na vseh treh stopnjah 拧tudija. Doktoriral je na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer je tudi habilitiran v naziv rednega profesorja. Njegovo raziskovalno delo zajema podro膷ja funkcionalne analize, linearne algebre, teorije grafov in uporabo statistike, med drugim v elektrotehniki in medicini. Rezultate svojih raziskav je objavil s soavtorji s 膶e拧ke, Hrva拧ke, Italije, Kitajske, Mad啪arske, Portugalske, Rusije, Srbije, Tur膷ije, ZDA in Slovenije. Predaval je na ve膷 tujih univerzah, med drugim v Moskvi, Ankari, Taiyuanu, Xi'anu, Z眉richu, Debrecenu in Zagrebu. Od leta 2013 do 2017 je bil prodekan za pedago拧ko dejavnost in nato od leta 2017 do 2023 dekan Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Ima izku拧nje z vodenjem in upravljanjem ve膷 doma膷ih in mednarodnih organizacij, je tudi 膷lan razli膷nih komisij (npr. International Mathematical Olympiad, Kangourou sans Fronti猫res, Dr啪avni izpitni center, Dru拧tvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Gorska re拧evalna zveza Slovenije). Aktiven je na podro膷ju popularizacije matematike med mladimi v okviru mednarodnih matemati膷nih tekmovanj.

Za mandatno obdobje od 1. oktobra 2025 do 30. septembra 2029 je bil imenovan za prorektorja Univerze v Ljubljani za raziskave in razvoj.

Katja Cerar
Univerza v Ljubljani

Katja Cerar je diplomirala in magistrirala na Fakulteti za 拧port Univerze v Ljubljani. Svojo poklicno pot je za膷ela v zasebnem sektorju kot koordinatorka projektov, promocije zdravja in 拧porta. Kasneje je kariero nadaljevala v javnem sektorju. Od leta 2015 je odgovorna za promocijske in podporne dejavnosti za mednarodne 拧tudente in 拧tudentke, sodelovanje z mednarodnimi partnerji ter znotraj mednarodnih zdru啪enj in mre啪. Aktivno je vklju膷ena v koordinacijo aktivnosti Svetovne mre啪e Univerze v Ljubljani ter Rektorskega foruma Jugovzhodne Evrope in Zahodnega Balkana.