Novice
Prilagodite izpis
-
Prof. dr. Mitjan Kalin po dveh desetletjih prvi Evropejec z nagrado ASME Mayo D. Hersey
Prof. dr. Mitjan Kalin s Fakultete za strojni拧tvo Univerze v Ljubljani je po dveh desetletjih prvi Evropejec, ki je prejel nagrado ASME Mayo D. Hersey. Gre za najvi拧je akademsko priznanje na podro膷ju tribologije.
-
Odprte so prijave za festival UNI.MINDS 2025!
Vabljeni, da se nam pridru啪ite na leto拧njem festivalu UNI.MINDS, ki je namenjen povezovanju posameznikov iz akademskega in gospodarskega okolja. Festival bo potekal med 14. in 23. oktobrom 2025.
-
Raziskovalce UL vabimo k sodelovanju s podjetjem Nektar Natura
V Pisarni za prenos znanja UL povezujemo gospodarstvo in raziskovalce.
Raziskovalce UL vljudno vabimo k sodelovanju s podjetjem Nektar Natura.
-
Izbolj拧ano odstranjevanje zobnih biofilmov z laserjem Er:YAG
Parodontalne in periimplantne bolezni so med najpogostej拧imi vzroki za izgubo zob, saj bakterijski biofilmi vztrajno nastajajo v globokih in ozkih 啪epkih ob zobeh. Tradicionalne metode 膷i拧膷enja teh podro膷ij pogosto ne dose啪ejo varno in u膷inkovito. 膶eprav laser Er:YAG ni novost, raziskovalci Univerze v Ljubljani raziskujejo njegove izbolj拧ane mo啪nosti uporabe pri 膷i拧膷enju.
-
Kako nastaja novo znanje, kdo ga ustvarja in kako ga prena拧amo na nove generacije raziskovalcev?
Klju膷no vlogo pri produkciji znanja igrajo odnosi med doktorskimi 拧tudenti in njihovimi mentorji. To posebno obliko znanstvenega sodelovanja preu膷ujejo na Centru za metodologijo in informatiko, UL FDV. Kot ugotavljajo, k uspe拧nemu prenosu znanja ne prispeva le motivacija mentorirancev ampak tudi kakovost mentorstva. Pri uspe拧nem zaklju膷ku doktorata pa pripomore, da ima 拧tudent ve膷 kot enega mentorja.
-
Doc. dr. Dominik Kozjek prejemnik presti啪nega projekta ERC za za膷etek samostojne raziskovalne poti
Doc. dr. Dominik Kozjek je bil uspe拧en na enem najpresti啪nej拧ih raziskovalnih razpisov za pridobitev projekta Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za za膷etek samostojne raziskovalne poti. Sredstva v vi拧ini 1,5 milijona evrov je prejel za projekt MeltingWel. To bo Fakulteti za strojni拧tvo Univerze v Ljubljani omogo膷ilo petletno izvajanje prebojnih raziskav in vzpostavitev vrhunske raziskovalne skupine.
-
Doc. dr. Jasmina 艩epetavc prejemnica presti啪nega projekta ERC za za膷etek samostojne raziskovalne poti
Doc. dr. Jasmina 艩epetavc, raziskovalka na Centru za prou膷evanje kulture in religije (CPKR) na Fakulteti za dru啪bene vede Univerze v Ljubljani je prejemnica presti啪nega projekta Evropskega raziskovalnega sveta za za膷etek samostojne raziskovalne poti (ERC Starting Grant). Prejela ga je za projekt QEAST.
-
Digitalna zrelost mladih v Sloveniji
Mladi najve膷 digitalnih spretnosti pridobijo od vrstnikov, v 拧olah pa pogre拧ajo ve膷 digitalnih vsebin. Najve膷ja izziva, s katerima se soo膷ajo v digitalnem svetu, sta digitalna nepismenost 鈥� tako njih samih kot tudi u膷iteljev in star拧ev 鈥� ter potreba po digitalnem odklopu. To je pokazala raziskava Digitalna zrelost mladih, ki sta jo izvedli Fakulteta za dru啪bene vede in Pedago拧ka fakulteta Univerze v Ljubljani.
-
Vse tri slovenske javne univerze in Zavod Biotech Hills zdru啪ujejo mo膷i za razvoj biotehnolo拧kega in farmacevtskega ekosistema
Rektorja Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru ter rektorica Univerze na Primorskem so danes z vodstvom Zavoda Biotech Hills slavnostno podpisali strate拧ki sporazum o sodelovanju na farmacevtskem in biotehnolo拧kem podro膷ju. Ob prisotnosti ministra za visoko 拧olstvo, znanost in inovacije, dr. Igorja Papi膷a, in namestnika generalnega direktorja direktorata za industrijo, podjetni拧tvo in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in 拧port, Mateja Sko膷irja, so podpisniki podpisali zavezo, s ciljem dolgoro膷ne krepitve slovenskega biotehnolo拧kega in farmacevtskega ekosistema, v katerem ustrezno izobra啪eni kadri igrajo klju膷no vlogo za razvoj, konkuren膷nost in visoka dodano vrednost. Ta dogodek tako predstavlja pomemben korak k ve膷ji povezanosti raziskovalnega in akademskega prostora z industrijo ter strate拧kimi vlaganji v panogo.
-
Kraljica gora se vra膷a na Porezen
Botani膷ni vrt Univerze v Ljubljani s pomo膷jo semenskih bank re拧uje redko in ogro啪eno rastlinsko vrsto 鈥� Eryngium alpinum, znano kot kraljica gora ali alpska mo啪ina.
-
UNI.MINDS 2025: Poziv za raziskovalce k re拧evanju izzivov slovenskih podjetij
Pridru啪ite se nam na najve膷jem slovenskem festivalu za grajenje inovacijske skupnosti in partnerstev med akademskim okoljem in gospodarstvom.
-
Generativna umetna inteligenca po hitrosti 拧irjenja prehitela pametne telefone in internet
艩tevilo uporabnikov generativne umetne inteligence (GenUI) v Sloveniji mo膷no nara拧膷a. V enem letu se je 拧tevilo podvojilo. Ve膷ina jih uporablja ChatGPT, uporaba pa je vse pogostej拧a. Tedensko GenUI uporablja ve膷 kot polovica prebivalcev, vsakodnevno pa skoraj 膷etrtina. Kljub vse pogostej拧i uporabi Slovenija 拧e vedno zaostaja za najrazvitej拧imi dr啪avami.
-
UL FS razvila ve膷robotski sistem za raziskovanje Luninega povr拧ja
Raziskovalci Fakultete za strojni拧tvo Univerze v Ljubljani so razvili pameten ve膷robotski sistem, ki bi ga v prihodnosti lahko uporabili za raziskovanje Luninega povr拧ja. Sistem so uspe拧no testirali v nem拧kem objektu LUNA, kjer posnemajo razmere na povr拧ju Lune.
-
Polovica oseb z izku拧njo brezdomstva v Ljubljani je brez doma 啪e pet ali ve膷 let
Brezdomstvo v Sloveniji ni ustrezno naslovljeno. To dokazujejo podatki, da je skoraj polovica brezdomnih oseb v Ljubljani brez doma 啪e pet let ali ve膷, kot glavne vzroke za brezdomstvo pa navajajo dru啪inske in finan膷ne te啪ave.
-
Alumna UL MF dr. Klementina Fon Tacer o svoji karierni poti: od Ljubljane do ameri拧kega Teksasa
Dr. Klementina Fon Tacer je svojo akademsko pot za膷ela na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doktorski 拧tudij pa jo je vodil na In拧titut za biokemijo Medicinske fakultete UL, v raziskovalno skupino prof. dr. Radovana Komela. Njena mentorica je bila prof. dr. Damjana Rozman, ki sta v njej vzbudila delavnost, radovednost ter zanimanje za genetiko, molekularno biologijo in celico.
-
Prof. dr. Matev啪 Dular s Fakultete za strojni拧tvo UL 鈥� edini Slovenec z dvema projektoma ERC Proof of Concept
Evropski raziskovalni svet (ERC) je izbral projekt鈥疨ureWater, ki ga vodi鈥痯rof. dr. Matev啪 Dular鈥痵鈥疐akultete za strojni拧tvo Univerze v Ljubljani (UL FS), za financiranje v okviru razpisa ERC Proof of Concept (PoC). Gre za pomembno priznanje inovativnosti in uporabne vrednosti raziskav, ki zdru啪ujejo napredno znanost in re拧evanje globalnih izzivov. Projekt naslavlja eno klju膷nih vpra拧anj sodobnega sveta 鈥撯�痙ostop do varne in 膷iste vode.
-
Lek in tri slovenske univerze med finalisti projekta Best of the Best 2025
Poslovna praksa Lekovega Partnerstva za razvoj strokovnjakov prihodnosti, ki poteka v sodelovanju z UL, UM in UP, se je uvrstila med finaliste nate膷aja Best of the Best 2025 v organizaciji AmCham Slovenija.
-
Podnebne spremembe ogro啪ajo prihodnost banan
Pridelavo najbolj priljubljenega sadja na svetu 鈥� banan 鈥� ogro啪ajo podnebne spremembe, predvsem tropski cikloni. Najbolj bodo prizadete planta啪e v jugovzhodni Aziji in na Karibih, kjer bo proizvodnja izpostavljena bistveno ve膷jim tveganjem 鈥� na Karibih celo za skoraj 50 %. To razkriva mednarodna raziskava, v kateri je sodelovala Biotehni拧ka fakulteta Univerze v Ljubljani.
-
Na spletu niste nikoli prestari za prevaro 鈥� in to napadalci dobro vedo
S spletnimi prevarami in kibernetskimi gro啪njami se vse pogosteje sre膷ujejo tudi starej拧i. Zaradi manj izku拧enj in ve膷je zaupljivosti so pogosto tar膷a napadalcev, a niso vsi enako ranljivi 鈥� njihove digitalne ve拧膷ine in potrebe se mo膷no razlikujejo.
-
Kako lahko kapljica razkrije mejo odpornosti vodoodbojnih povr拧in?
Raziskovalci s Fakultete za strojni拧tvo Univerze v Ljubljani so razvili preprosto, a izjemno natan膷no metodo, s katero lahko iz ene same kapljice vode ugotovijo, kdaj superhidrofobne povr拧ine izgubijo svojo vodoodbojnost. Ta preboj bo pomagal pri razvoju bolj odpornih vodoodbojnih materialov, ki jih bomo lahko uporabljali v industriji, na primer za hlajenje, samo膷i拧膷enje ali za拧膷ito pred korozijo.
